ZO[TO BALISTI^KI SPOMENICI NA MAKEDONSKA ZEMJA!?

Gledaj}i ja dolunavedenata slika, odnosno spomenik, so zagri`enost go pi{uvame ova na{e pismo. Kako dene{nata Vlada im dozvoluva na potomcite na Xemo da gradat takvi spomenici na makedonska zemja, odnosno teritorija. Na granicata pome|u skopska i tetovska okolija vo mesnosta Grup~in do samiot pat na 28 11. 1999 godina preku no} e podignat ovoj spomenik. Za vakvata dozvola vinata ja snosat g. Qub~o Georgievski, g. Vasil Tupurkovski i nivnata omilena gospo|ica Dosta Dimovska.

Od 1941 godina do 1944 godina tuka be{e granicata pome|u bugarskite i italijanskite okupacioni vojski, zaedno so albanskite balisti, ili takanare~enata "Golema Albanija". Za `al, dosega ne slu{navme nikakov komentar od Vladata na g. Qub~o Georgievski za golemiot albanski nacionalizam. Dali toj se pla{i od nivniot mnogupo~ituvan i omilen Xaferi. Zatoa so pravo re~e nekoga{nata potpretsedatelka, a sega ministerka za vnatre{ni raboti, mladata nevesta Dosta Dimovska, deka nas pove}e ne n# interesira ni{to preku Grup~in. Ottuka se gleda agresivniot albanski nacionalizam i {ovinizam i nepo~ituvaweto na Ustavot na Republika Makedonija i od samata Vlada na Georgievski.

Qub~o Georgievski i negoviot partner Tupurkovski dodeka bea vo opozicija mnogu mu vetuvaa na makedonskiot narod. Kako prvo, vra}awe na {esnaesetzra~noto zname, vrabotuvawe na 100 iljadi rabotnici, g. Tupurkovski so tajvanskata milijarda treba{e da izgradi 80 sportski sali, da otvori pove}e `ivinarski farmi i mnogu drugi raboti. Vo sprotivno, kako {to najavija, }e se otka`at od vlasta. Zna~i, od nivnite vetuvawa ni{to na videlo. Toa be{e s# dodeka ne sednaa na fotelja.

Za `al, Republika Makedonija potro{i ogromni finansiski sredstva za {koluvawe na Cile za toj denes da gi prodava najprofitnite i najstrategiskite fabriki na na{ite ve~ni neprijateli Grcite. A toa se: Pivara, Cementara, Strumi~anka vo Strumica, Stopanska banka, Rafinerija, a sega se pregovara za Telekom. So malu zborovi - cela Makedonija. Zna~i, Makedonija stana provincija na Grcija i Albanija.

Gospoda Cile i Qub~o, ne zaboravajte oti ne izumrea site Gocevi potomci na Goli Otok. Od niv ne samo {to ostanaa `ivi i sedumstotini od Gocevoto VMRO, tuku gi ima niz cel svet i nema da go posramotat golemiot velikan na makedonskiot narod. Tie Gocevi potomci }e ve sudat pred celata javnost i pred siot narod za storenoto nedelo i predavstvo.

Na{eto predupreduvawe e slednoto:

Da si podadete raka so site ~esni makedonski patrioti, so opozicionite partii i da rabotite zaedno za dobroto na Republika Makedonija i za dobroto na celiot makedonski narod. Vtoro, da zastanete cvrsto na va{ite barawa, da im ka`ete na tie evropski emisari {to baraat malcinski prava na Albancite vo Makedonija da se pra{aat istite tie emisari kade se pravata na na{ite po krv bra}a i sestri vo porobenite delovi Egej, Pirin i Mala Prespa koi denes nemaat nikakvi ~ovekovi prava. Takvi prava kakvi {to imaat Albancite vo Republika Makedonija, ne u`iva niedno malcinstvo vo niedna dr`ava vo svetot.

Spored toa, g. Tupurkovski i g.Georgievski, bidete povnimatelni vo izvr{uvaweto na va{ata politika kon makedonskiot narod. Ne dozvoluvajte da staneme malcinstvo vo svojata dr`ava, za koja se ima proleano dovolno makedonska krv.

GRCIJA DA GI VRATI IMOTITE!

Na proslavata {to se odr`a po povod Ilinden vo krugot na manastirot "Sveti \or|i" kraj selo Oraovica, Radovi{ko, vo organizacija na Zdru`enieto za za{tita na ~ovekovite prava od Radovi{, od ova Zdru`enie be{e upaten apel do Vladata na Republika Makedonija, do Vladata na Republika Grcija, do Organizacijata za evropska bezbednost i sorabotka i do Organizacijata na obedinetite nacii. Vo apelot, me|u drugoto, se veli:

"Zdru`enieto za za{tita na ~ovekovite prava od Radovi{ apelira i bara vladite na Republika Makedonija i Republika Grcija so svoite resorni ministerstva neodlo`no da sednat na pregovara~ka masa i da go postavat na dneven red pra{aweto za celokupniot odzemen i konfiskuvan imot od strana na Grcija i da go razre{at ova pra{awe so {to toj imot }e im se stavi na raspolagawe, upravuvawe i sopstveni{tvo na onie od koi e odzemen. Isto taka, da se razgleda i pra{aweto za vizno-paso{kiot re`im i da im se dozvoli na progonetite Makedonci da mo`at da gi posetat svoite rodni dedovski mesta. Da se priznae od strana na Grcija jazikot, kulturata i identitetot na site Makedonci, za{to samo taka mo`e da se gradat demokratski i dobri me|usosedski odnosi za nepre~ena sorabotka i me|useben interes na dvete dr`avi i dvata naroda.

Organizacijata za evropska sorabotka i bezbednost, kako i organite i telata na Organizacijata na obedinetite nacii da izvr{at pritisok vrz vladite na Republika Makedonija i Republika Grcija bezuslovno da go razgledaat i da go re{at pra{aweto na odzemenite imoti i siot dvi`en i nedvi`en imot da se stavi na raspolagawe na porane{nite sopstvenici.

Vladata na Republika Grcija da gi ukine site diskriminatorski zakoni so koi se negira postoeweto na makedonskiot narod, makedonskiot jazik i makedonskata kultura. Da se ukinat vizite za vlez vo Grcija za site Makedonci, ~ija cel }e bide unapreduvawe na me|usosedskite i me|u~ove~kite odnosi, me|usebna po~it i unapreduvawe na me|udr`avnite odnosi.

U[TE EDNA[ ZA "BUGARITE" VO ALBANIJA

Za vreme na eden nau~en sobir vo Sofija, slobodnoto vreme go pominuvav re~isi neprekinato so sestra mi Bistra, koja me vika{e brat i projavuva{e izvonredno golema i iskrena qubov kon mene. Vo su{tina bevme prvi bratu~edi - majka & Elena i tatko mi Hristo bea brat i sestra, od isti roditeli, vo Smilevo. Tetka mi go napu{tila Smilevo po negovoto celosno opo`aruvawe vo 1903 godina.

Bistra (Andreeva-Cvetkova) be{e vrvna nau~ni~ka po arabistika i turkologija, so me|unarodno renome, po~ina mlada vo soobra}ajna nesre}a, vo koja zagina nejziniot soprug, po poteklo od srpsko semejstvo prebegano vo Bugarija.

Za vreme na na{ite razgovori voop{to ne po~nuvavme nekakva politi~ka tema, a zboruvavme isklu~ivo samo za na{ite semejstva, za seloto Smilevo i za ubavinite na Bigla Planina, Pelister i Ohridskoto i Prespanskoto Ezero. I nau~nite problemi gi ostavavme da miruvaat.

No eden den, ostanav za~uden, koga sestra mi Bistra mi go raska`a slednovo:

"Brate, so edna na{a bugarska delegacija ja posetiv Albanija. Na{ite so nas nosea golemo koli~estvo u~ebnici za osnovnite u~ili{ta na na{ite bra}a, Bugarite, vo taa zemja. Koga otidovme, stapivme vo kontakt so pretstavnicite na slovenskite sela i koga im ka`avme {to im nosime kako podarok, znae{ li {to ni rekoa!?".

Gi potkrenav ramewata. Taa prodol`i:

"Ni rekoa deka tie se MAKEDONCI po nacija i deka nemaat potreba od bugarski u~ebnici za nivnite deca. Takvi nabavuvale od Skopje. Ne veruvavme vo toa {to go slu{navme, ama taka n# odbija. Koga razgovaravme so albanskite prosvetni vlasti vo Tirana i tamu go ~uvme istoto: Vo na{ava Republika nema Bugari, a ima Makedonci. I tie za nas se takvi. [to se odnesuva do u~ebnicite, na{ata Vlada im ima odobreno da se snabduvaat od Skopje. I taka pravat".

Jas & postaviv, bo`em, naivno pra{awe: "A {to storivte so u~ebnicite od Sofija?".

"Gi vrativme po zavr{uvaweto na nau~niot sobir. Samo toa ni ostanuva{e. A na{ite nau~nici n# uveruvaa deka se Bugari so bugarska nacionalna svest".

"Samo onoj koj & pripa|a na edna nacija, znae kako se vika negovata nacija, sestro!". So toa go zavr{ivme, od mene, nepredvideniot razgovor.

KVAZI-VERONAUKA!

Povod: Tesktovite vo "Verata na{a risjanska" vo "Makedonsko sonce"

Stanuva zbor za stranicata "Verata na{a risjanska". Dali ste Vie informativen nedelnik, ili pak ste nedelnik po verou~enie?

Stanuva zbor za toa dali }e pi{uvate isklu~ivo po teorija na verskata nauka, ili pak informativno }e izvestuvate za verskite pra{awa, za `ivotot vo crkvite i za vernicite, ili za nekoi pokrupni nastani {to ja ti{tat na{ata crkva.

Stanuva zbor za po~ituvanata novinarka @ivanka Filipovska, koja rubrikata ja pretvori vo kurs na tipi~no prepi{uvawe od Biblijata. Nemame ni{to protiv da prenesuva izvadoci od `itijata na svetci, so kusi izlagawa i konkretni komentari. Stranicata sega e pretvorena vo tipi~na kvazi-veronauka i ve}e stana jasno deka koga Filipovska prepi{uva, ja nema onaa `iva metafora koja mu e nu`na na vesnikot, odnosno na stranicata. Porano ovoj del na spisanieto be{e `iv temperament na verskiot `ivot i razgovor za nastanite vo crkvata.

Ne e pamflet, tuku konkretno - {to pove}e gi interesira sve{tenicite? Jas kako profesor zabele`uvam deka stranicata mo`e da bide `ivo versko kat~e vo koe `iveat vernicite i vo koe treba da se prenesat pona{iroko sostojbite vo crkvata. Po`elno e na stranicata da se najde i nekoja hristijanska pesna i pra{awa do nekoj kompleten teolog.

So eden zbor, stranicata treba da `ivee so ~itatelite i so avtorite i da se dade prednost za hronikata na crkovniot i nekoi objasnuvawa od verskiot "katahizis".

Na krajot, sekako, sakame da ve pozdravime i da vi se zablagodarime, zatoa {to "Makedonsko sonce" e edinstven vesnik koj najblagorodno & se posvetuva na verata.