Ministerstvoto za vnatre{ni raboti soop{ti deka 31-godi{en kumanovec ispratil zakanuva~ko pismo-bomba do sopstvenikot na hotelot "Izgrev" vo [tip oti ovoj mu dol`el 2.000 germanski marki. Kumanovecot vremeno `iveel vo {tipskoto selo ^ardaklija i sakal so podmetnuvawe na pismoto-bomba seriozno da go predupredi sopstvenikot.

Spored kriminalisti~koto ve{ta~ewe, vo pismoto imalo 5 grama plasti~en eksploziv "pentrit" {to se upotrebuva za izrabotka na ra~ni bombi. Eksplozivot ne bil povrzan so inicijalnata detonatorska kapisla {to se nao|ala vo plikot.

Policijata pokrenala krivi~na prijava protiv pekarot zaradi predizvikuvawe op{ta opasnost i za nedozvoleno dr`ewe oru`je i rasprskuva~ki materii. Pekarot se nao|a vo pritvor vo [tip.

Pedesetgodi{niot A.B. od Ohrid minatata nedela se obidel da ja siluva skopjankata S.M. dodeka so kaj~e ja prevezuval preku Ohridskoto Ezero. Koga prevoznikot se nasrnal vrz nea, taa skoknala vo vodata za da se spasi, bidej}i toj se obidel da ja siluva.

Spored policijata, skopjankata go iznajmila kaj~eto i ezerskiot taksist za da ja prenese do kafeanata "Flora" vo Ohrid. Taa uspeala da dopliva do bregot i go prijavila napa|a~ot vo policija. @enata celosno go opi{ala incidentot vo kaj~eto srede ezero i koga go prona{le taa go prepoznala i toj vedna{ bil uapsen.

Poznava~ite velat deka denovive za~estile polovite napadi vrz deca i siluvawata.

Na petti ovoj mesec okolu 21 ~asot vo kafe barot "Bundes" kaj starata `elezni~ka stanica vo Skopje se slu~il incident. Dve grupi poznati storiteli na krivi~ni dela imale me|usebna oru`ena prestrelka, a od istrelanite kur{umi eden zavr{il vo skopjankata T.B. koja so nejziniot soprug se nao|ala vo sosedniot restorant "Orion ekspres".

Ranetata vo momentov se nao|a vo `ivotna opasnost vo skopskiot Klini~ki centar.

Kako {to soop{tuva Ministerstvoto za vnatre{ni raboti na Republika Makedonija, ve~erta na 4 ovoj mesec, na bulevarot "Partizanski odredi", pred stanbena zgrada vo skopskata naselba "Porta Vlae", pri fizi~ki napad izvr{en od strana na dve lica od selo Gr~ec nad lice od Skopje, a po prethodna raspravija za devojka, od strana na edno lice bile ispukani nekolku kur{umi od ogneno oru`je - pi{tol, pri {to te{ko telosno se povredeni dve lica.

Povredenite se preneseni vo bolnica vo Skopje, kade podocna edniot od niv, inaku u~esnik vo fizi~kata presmetka od selo Gr~ec, im podlegnal na povredite.

Na mestoto na nastanot e izvr{en uvid od strana na istra`en sudija, zamenik-javen obvinitel i uvidna ekipa na MVR. Ministerstvoto ima indicii za storitelot, koj vedna{ po nastanot pobegnal od mestoto i se prezemaat merki za negovo pronao|awe i celosno ras~istuvawe i dokumentirawe na slu~ajot.

Ekspedicija od arheolozi od Skopje i Resen, kako i od studenti po arheologija, predvodeni od d-r Vera Grozdanovska, denovive gi zapo~na desetdnevnite arheolo{ki istra`uvawa na ostrovot Golem Grad vo Prespanskoto Ezero.

Ekspedicijata planira da gi prodol`i rabotite zapo~nati minatata godina vo lokalitetot "Cisterna" i da izvr{i konzervacija na naodite.

Boris Stojmenov e izbran za pretsedatel na VMRO - Vistinska makedonska reformska opcija na odr`anata sednica na partiskiot Centralen komitet. Dosega{niot v.d. pretsedatel, Boris Zmejkovski, vo idnina }e bide potpretsedatel. Kandidat na VMRO za gradona~alnik na Skopje e d-r An|elko \or~ev, profesor po interna medicina na Medicinskiot fakultet vo Skopje, vraboten na Klinikata za infektivni bolesti.

Boris Stojmenov, koj do skoro ne saka{e javno da ka`e deka & pripa|a na VMRO, re~e deka funkcijata ja prifatil, bidej}i e zagrozen opstanokot na Makedonija.

Vo ramkite na nau~no - kulturnite sredbi "Deset dena Kru{evska republika", na platoto pred spomenikot "Ilinden" vo Kru{evo be{e promoviran "Albumot na Ilindenci", ~ij avtor e Slavka Petrovska, vi{ kustos na Muzejot na Makedonija.

Celta na ovoj album, spored Petrovska, e pokraj ve}e poznatite ilindenci, vo nego da se najdat fotografii i biografii na pomalku poznatite ili nepoznatite u~esnici vo Ilindenskoto vostanie.

Albumot go promovira{e Jordan Plevne{, koj istakna deka Ilindenskoto vostanie u{te na po~etokot na 20 vek "gi otvori portite za makedonskata dr`ava i makedonskiot identitet".

Kradci na oprema od sistemot za sledewe vozovi na prugite vo Makedonija predizvikuvaat vistinski haos i direktno ja zagrozuvaat bezbednosta na patnicite, predupreduvaat nadle`nite vo JP "Makedonski `eleznici". Telefonskite linii za sledewe na `elezni~kiot soobra}aj se re~isi sekade vo prekin. Vozovite vo zemjava denovive so odluka na eksperti vo @eleznicata se dvi`at so maksimalna brzina od 50 kilometri na ~as. Ekspertite tvrdat deka postoi golem rizik ako se koristi pogolema brzina, oti se o{teteni telefonskite vrski i postoi opasnost od iskrivuvawe na {inite na visoki temperaturi.

Spored policiski eksperti, telefonskata `ica od sistemot za sledewe na vozovi mo`e da se koristi za leewe zrna za kur{umi. Stanuva zbor za bakarna legura {to ima specifi~ni osobini koi odgovaraat za proizvodstvo na municija. Policijata otkrila nekolku stotina kilogrami takov materijal vo otpad za surovini vo Skopje, iako taa `ica mo`e da se najde samo vo "Makedonski telekomunikacii" i vo "@eleznicata".

Delegacija od Ministrstvoto za finansii, predvodena od ministerot Nikola Gruevski, od 7 do 11 avgust vo Va{ington gi prodol`uva pregovorite za trigodi{niot aran`man me|u Republika Makedonija i MMF.

Vo delegacijata se i guvernerot na NBM, Qube Trpeski, Mihail Petkovski, sovetnik na ministerot za finansii, potsekretarite vo Ministerstvoto za finansii Zoran Stavrevski i Van~o Kargov i drugi sorabotnici. Spored najavite, va{ingtonskiot del od pregovorite }e opfati utvrduvawe na detalite, kako na primer kvartalnoto pretvorawe na brojkite {to se dogovoreni na godi{no nivo i podgotvuvawe na pismoto za nameri.

Vo tekot na julskata poseta na me|unarodnite monetarci, dvete strani se dogovorija deka narednata godina }e ima buxetski vi{ok, {to pak bi tebalo da zna~i deka }e ima {ansi za namaluvawe na carinite i na nekoi danoci. Se o~ekuva namaluvawe na akcizite i carinite, no so prioritet na namaluvawe na personalecot. Po zavr{uvaweto na pregovara~kiot del vo Va{ington, se o~ekuva bordot na MMF da go odobri kreditot vo poslednata nedela na septemvri ili vo po~etokot na oktomvri. Po MMF na red e poslednata runda pregovori i so Svetskata banka na 28 avgust za aran`manot FESAL dva.

Na 29-ta Me|unarodna sredba na kni`evnite preveduva~i {to na 28 i 29 ovoj mesec }e se odr`i vo Tetovo, se o~ekuvaat pove}e od sto u~esnici od [panija, Romanija, Kina, Turcija, Rusija, Slovenija, SAD, Grcija, SR Jugoslavija, Polska, ^e{ka, Germanija, Italija, Meksiko, Francija, Egipet, Albanija, Hrvatska i drugi zemji.

Spored Ta{ko [irilov, generalen sekretar na manifestacijata, taa predizvikuva s# pogolem interes kaj preveduva~ite, zatoa {to pretstavuva most za zbli`uvawe na narodite.

Glavna tema na pretstojnata sredba }e bide "Subjektivnoto i objektivnoto vo kni`evniot prevod" so pomo{na tema "Od teorijata i praktikata na prevodot". Voveden referat }e ima Roni Vang od Univerzitetot vo Seul, Ju`na Koreja, eden od najistaknatite pretstavnici na Me|unarodnata federacija na preveduva~ite.

Na sve~enoto otvarawe }e bide promoviran Zbornikot so referatite, predlozite i mislewata za unapreduvaweto na prevodot izneseni na prethodnata me|unarodna sredba na kni`evnite preveduva~i.