MAKEDONSKITE SVETITELI OD ALEKSANDRIJA

Vo Aleksandrija bila sozdadena filozofskata doktrina na gnosticizmot od strana na Vasilid, koj bil u~itel vo ovoj grad vo vtoriot vek.

Vo Aleksandrija bil roden sveti Atanasie (293-373). Toj bil vrven hristijanski teolog i episkop na Aleksandrija. Aktivno se borel protiv arijanizmot, tvrdej}i deka Bog Otec i Bog Sin se edno isto (za razlika od sfa}aweto na arijancite, koi smetale deka Isus bil obi~en ~ovek). Toj bil avtor na ~etiri zna~ajni dela od oblasta na teolo{kata rasprava. Sigurno mo`ebi i toj bil potomok na tamudoselenite Makedonci.

Vo Aleksandrija se rodila i sveta Katerina, koja `iveela vo ~etvrtiot vek. Taa bila hristijanska devica i ma~enik, ~ie `itie ostanalo zapi{ano od nekoj nepoznat karolinski pisatel. Poradi nejzinoto sprotivstavuvawe na progonot na hristijanite vo Aleksandrija taa bila ubiena od Rimjanite, so toa {to glavata & bila otse~ena. Nejzinoto telo bilo pronajdeno vo 800 godina, a vo nejzina ~est na Sinaj bil izgraden manastir u{te vo 527 godina. Na likovnite pretstavi sveta Katerina glavno e prika`uvana kako izrazeno rusokosa devojka. Ovde predlagam da se potsetime na zborovite na poznatiot istra`uva~ na anti~ka Makedonija, Artur Vajgal, koj vo svojata kniga: Aleksandar Makedonski (Skopje,1992, str.24) vo vrska so antropolo{kite karakteristiki na anti~kite Makedonci pi{uva:

Zna~i, od site dominantni etnikumi vo Aleksandrija (Makedonci, Grci, Egipjani i Evrei), edinstveno Makedoncite bile lu|e so pobel ten (me|u koi imalo i rusokosi), dodeka ostanatite etnikumi (Grci, Evrei i Egipjani) bile lu|e so potemen ten. Ova zna~i deka dokolku fizi~kite karakteristiki od pove}eto likovni pretstavi na sveta Katerina (rusa kosa i bel ten) i navistina odgovarale na nejziniot avtenti~en lik, toga{ so golema verojatnost mo`e da se pretpostavi deka taa bila potomok na odamna doselenite Makedonci vo ovoj grad.

Sveta Katerina Aleksandriska. Svetitelka so verojatno makedonsko poteklo, koja `iveela vo ~etvrtiot vek. Detal od slikata na Rogier van der Weyden 1430 ili 1432 god.

Vo Aleksandrija se rodil i sveti Kiril Aleksandriski (376-444). Toj bil poznat hristijanski episkop i teolog. Vo 412 godina bil izbran za patrijarh na Aleksandrija. Bil golem protivnik na Evreite vo Aleksandrija poradi nivnite napadi vrz hristijanstvoto. Po negovo zalagawe golem broj Evrei bile iseleni od Aleksandrija. Poradi negovite teolo{ki raspravii so ereticite toj denes se smeta za eden od svetite oci na Crkvata. Poradi negovoto ra|awe vo Aleksandrija postoi golema verojatnost deka i toj bil Makedonec po poteklo.

Vo Aleksandrija se rodil i hristijanskiot teolog sveti Dionisie Aleksandriski (190-264). Toj bil episkop vo Aleksandrija, po {to bil progonet od Rimjanite. Vo 260 godina se vratil vo Aleksandrija. Poznata e negovata poddr{ka na papata Kornelie protiv Novatijan. Za eventualnoto makedonsko poteklo na sveti Dionisie, osven faktot {to e roden vo Aleksandrija, indicija pretstavuva i negovoto ~isto makedonsko ime, proizlezeno od imeto na anti~komakedonskiot bog Dionis.

Sveti Kiril Aleksandriski (freska od crkvata "Sveti Nikola Orfanos", Solun, 14 vek)

Vo Aleksandrija se rodil i hristijanskiot teolog i u~itel Origen Adamant (185-254). Toj mu bil student na Kliment od Aleksandrija. Origen vo Aleksandrija gi prou~uval hristijanite i paganite (glavno Makedoncite i Grcite). Avtor e na pove}e teoretski raspravii. Poradi negovite sposobnosti bil pokanet da raboti za hristijanstvoto vo Erusalim i vo Cezarea. Vo 250 godina, za vreme na progonot na hristijanite, Origen bil zatvoren i ma~en od Rimjanite. Poradi toa i umrel vo 254 godina.

Vo Aleksandrija bil roden i sveti Kir. Toj bil lekar hristijanin (@itija... januari, str. 891). Poradi faktot {to mnogu helenisti od Aleksandrija gi prevel vo hristijanstvoto, pove}e od sigurno e deka i toj bil Makedonec ili Grk (a ne Evrein). Logi~no e da pretpostavime deka tokmu Makedoncite i Grcite dejstvuvale srede helenistite na koi neretko i samite im pripa|ale pred da go prifatat hristijanstvoto. Takov bil i sveti Kir, koj otprvin i samiot bil vospituvan vo helenisti~ki duh.

Vo Aleksandrija postradale i svetite ma~enici Aleksandar, Kronin, Julijan i Makarie, koi bile ma~eni~ki ubieni poradi Hristovata vera vo 250 godina. (@itija...oktomvri, str. 684).

Vo Aleksandrija bil roden i sveti Pansofie (@itija...januari, str. 489). Toj `iveel vo tretiot vek. Bil sin na rimskiot prokonzul Nil, poradi {to, na prv pogled, mo`e da se pretpostavi deka poteknuval od tamu doselenite Rimjani. No, vo prodol`enie na negovoto `itie ~itame deka i toj otprvin & pripa|al na helenisti~kata (makedonsko-gr~ka) religiozna opredelba. Ottamu i za nego mo`e da se pretpostavi deka mo`ebi bil po poteklo Makedonec.

Sveta Teodora Aleksandriska (freska od 16 vek od manastirot "Dionisijata")

Od Aleksandrija poteknuvala i sveta prepodobna majka Teodora Aleksandriska, koja mu pripa|ala na visokiot stale` vo Aleksandrija. Otkako kako mlada napravila grev, se preoblekla vo ma{ko i cel `ivot `ivela vo manastir. Duri po smrtta monasite otkrile deka e `ena. Taa `iveela vo pettiot vek. Po~inala vo 490 godina. (@itija... septemvri, str. 227-232).

Vo Aleksandrija bila rodena i sveta ma~enica Evtropija, koja bila ma~eni~ki ubiena zatoa {to bila hristijanka (@itija... oktomvri, str. 683).

Vo Aleksandrija bila rodena i svetata ma~enica Tomaida. Taa bila ~esna hristijanka, koja bila surovo ubiena od svojot svekor (@itija... april, str. 191).

Vo Aleksandrija `iveela i sveta Mastridija (@itija...noemvri, str. 724).

Vo Aleksandrija bil roden i svetiot ma~enik Antonie. I toj bil ma~eni~ki ubien za Hristovata vera vo svojot roden grad (@itija...avgust, str. 154).

Od Aleksandrija poteknuva i sveti Anijan, koj bil vtor episkop Aleksandriski. Toj mu pomagal na svetiot evangelist Marko za vreme na negoviot prestoj vo Aleksandrija (@itija... april, str. 393).

Vo Aleksandrija vo tretiot vek bile ubieni i: sveti Kirijak, sveti Favst i sveti Aviv. Vo Aleksandrija postradale i svetite ma~enici: Kalodot, Makarie, Andrej, Kirijak, Dionisie, Andrej, Sarapavon, Viv, Teoktist i svetite ma~eni~ki Andropelagija i Tekla (@itija... septemvri, 142-143).

Sosema e mo`no deka barem nekoi od gorenavedenite svetiteli bile Makedonci.