^OVEKOVI PRAVA ZA SITE MAKEDONCI KADE I DA SE

Za da se dojde do ovaa tradicionalna sredba, koja odamna ve}e prerasna vo svetili{te i sobirali{te na site Makedonci, bez razlika kade se rodeni i kade `iveat, ~lenovite na pretsedatelstvoto na ova makedonsko patriotsko Zdru`enie pominaa niz mnogu te`ok i trnliv pat, bidej}i bea izlo`eni na razni psiholo{ki pritisoci, zakani i etiketirawa. Imeno, vo vremeto na po~etocite na rabotata na ova Zdru`enie za eden zbor se ode{e vo zatvor, no ~lenovite na ova pretsedatelstvo so svojata po`rtvuvanost i oddadenost kon Gocevite ideali, kon Makedonija i makedonskata nacionalna svest, so nivniot patriotizam i qubovta kon majkata Makedonija ne potkleknaa na site pritisoci i etiketirawa, tuku smelo se borat i gotovi se na s#. To~no zatoa i zaedni~ki uspeavme da prerasneme od centralen lerinski odbor i selski odbori do Zdru`enie na Makedoncite od egejskiot del na Makedonija i do tradicionalna pograni~na sredba.

N# raduva faktot deka na izminatite 19 pograni~ni sredbi prisustvuvaa okolu 200.000 posetiteli, koi pismeno i usmeno mu pora~uvale i mu pora~uvaat na organizatorot, ovie sredbi da prodol`at, bidej}i tie imaa pove}e funkcii (a pred s# slu`at za sredbi i viduvawa so na{ite bra}a i sestri, prijateli, koi `iveat vo preostanatite raspar~eni delovi na Makedonija i onie koi se raseani niz celiot svet). Da ne zaboravime deka nam - etni~kite Makedonci od egejskiot del na Makedonija - koi sme progoneti pod neopisliv teror, ni e zabranet sloboden vlez vo Grcija i poseta na na{ite najbliski i duri na smrtni slu~ai, na{ite lu|e se vra}aat od grani~nite premini od edinstvena pri~ina - bidej}i ne se "Grci po rod".

Na sekoja sredba se obnovuvaat na{ite makedonski tradicii, se {iri makedonskata nacionalna svest i makedonskiot patriotizam, bidej}i bez makedonska nacionalna svest nie sme steblo bez koren. Se obnovuva na{ata istorija, na{eto folklorno bogatstvo, na{iot ubav makedonski jazik, so eden zbor re~eno - se vr{i za~uvuvawe na makedonskiot nacionalen identitet. No, najva`no e {to so ovie sredbi se vkorenuva na{ata poraka kon najmladite da ne gi zaboravat dedovskite i tatkovskite ogni{ta za istite da se borat i da gi po~ituvaat, bidej}i na{ite koreni se tamu, kade {to se grobi{tata na na{ite najbliski, na na{ite tatkovci i majki i dedovci i babi, kako i na nivnite tatkovci i majki i dedovci i babi.

Godinava Zdru`enieto na Makedoncite od egejskiot del na Makedonija slavi dva golemi istoriski jubilei - 30 godini borba za ~ovekovi prava i 20 godini tradicionalni pograni~ni sredbi. Na{a vistinska `elba e ovaa sredba da prerasne vo vistinska pograni~na me|udr`avna sredba, me|u Republika Makedonija i Republika Grcija. Zdru`enieto gi osuduva site pojavi na nasilstvo, ekstremizam, {irewe na netrpelivost me|u gra|anite na Republika Makedonija, sekoj raskol, {irewe lagi, omraza i razni etiketirawa, bilo tie da se od poedinci ili od grupi, koi ne biraat na~ini i sredstva da gi zadovolat svoite bolni megalomanski celi. Isto taka, Zdru`enieto na Makedoncite od egejskiot del na Makedonija najostro gi osuduva site pojavi i nepo~ituvawe na ~ovekovite prava i slobodi na malcinstvata koi `iveat vo koja bilo dr`ava vo svetot, vr{ewto na programska sistematska asimilacija i genocid, kako i proglasuvawe na ednonacionalni dr`avi - na primer Grcija i Bugarija.

Na{eto zdru`enie od evropskata zaednica i ponatamu }e bara vakvite dr`avi da bidat politi~ki osudeni, ekonomski da bidat izolirani s# do momentot koga vo tie dr`avi }e za`ivee vistinska demokratija, vo koja }e nema diskriminacija vrz gra|anite, bez razlika na nacionalna i verska pripadnost. Isto taka, od Sovetot na Evropa barame da ja prinudi Grcija da ja ratifikuva ramkovnata konvencija za za{tita na nacionalnite malcinstva koi `iveat vo Grcija.

Vo tekot na izminatite trieset godini Zdru`enieto na Makedoncite od egejskiot del na Makedonija se bore{e isklu~ivo so diplomatski sredstva i ima dostaveno preku 700 peticii, deklaracii, memorandumi, poddr{ki, osudi, kako i 270 peticii od poedinci rodeni vo razni sela i gradovi vo egejskiot del od Makedonija. Tie bea dostaveni do: Evropskiot parlament, OBSE, ONN, Visokiot komesarijat za za{tita na ~ovekovite prava pri OON , Stejt departmentot na Amerika, do pretsedatelot na Amerika Bil Klinton, potoa do vladite na site balkanski dr`avi i do amabasadorite akreditirani vo Republika Makedonija.

Ostvareni se pove}e direktni razgovori so visoki pretstavnici za za{tita na ~ovekovite prava (Maks van der [tul, potoa so pove}e ambasadori akreditirani vo Republika Makedonija, kako i so novinari od Amerika, Avstralija, Anglija, Francija, Germanija i Grcija). Tie bea zapoznati so na{ite barawa, a istovremeno im uka`uvavme deka bez po~ituvawe na ~ovekovite prava, vo koja bilo dr`ava vo svetot nema da ima mir. Tie bea zapoznati so slednite na{i barawa:

- Grcija da ja priznae Republika Makedonija pod nejzinoto ustavno ime Makedonija, koe go poseduvame so mileniumi;

- otvorawe na granicite za sloboden vlez za site gra|ani koi }e izrazat `elba da ja posetat Grcija, bez nikakvo uslovuvawe od gr~ka strana;

- poni{tuvawe na site diskriminatorni zakoni kako {to se Zakonot za slobodno vra}awe samo na onie koi se Grci po rod, Zakonot za imotno pravo, Zakonot za dr`avjanstvo, Zakonot za vra}awe na imiwata i toponimite i drugi diskriminatorni zakoni;

- priznavawe na progonetite Makedonci kako etni~ki Makedonci so statut na politi~ki begalci, nezavisno vo koj del od svetot `iveat;

- priznavawe na paso{ite na progonetite etni~ki Makedonci, izdadeni od zemjite kade {to sega `iveat;

- pravo na sopstvenost i vladeewe so na{ite imoti, od koi pod neopisliv teror sme progoneti;

- pravo na upotreba na makedonskiot literaturen jazik,

- pravo na makedonski u~ili{ta so upotreba na makedonskiot literaturen jazik;

- pravo na makedonska pravoslavna crkva so bogoslu`ba na makedonski jazik i kirili~no pismo;

- pravo na obnovuvawe na na{ite semejni grobovi kade {to po~ivaat mo{tite na na{ite najmili;

- pravo na sopstveni pe~ateni glasila (vesnici i spisanija so upotreba na makedonski literaturen jazik so kirilsko pismo;

- pravo na radio i tv-programi na makedonski literaturen jazik;

- pravo na vra}awe na na{ite imiwa, na lu|eto, kako i toponimite na na{ite ubavi sela, gradovi, rekite, planinite i ezerata, koi so dekret se preimenuvani od makedonski na gr~ki od 1927 godina pa s# do 1956 (eve samo eden primer: seloto Buf e preimenuvano vo Akrita);

- pravo na vra}awe na poedinci ili semejstva na rodnite ogni{ta, koi }e izrazat `elba, no sekako so priznat status na etni~ki Makedonci.

Kako rezultat na tie plodni razgovori za prvpat vo istorijata na Grcija, novinari od golemiot televiziski kanal mega na gr~kata televizija napravija 20 minutna emisija so ~lenovi na pretsedatelstvoto koi otvoreno ja zapoznaa gr~kata javnost so site problemi. Emisijata nosi naslov "Anigma to mavro kuti", {to vo prevod zna~i "Otvorawe na crnata kutija". Posebno e ohrabruva~ko toa {to vo emisijata doajenot na makedonskiot naroden melos, Vaska Ilieva, ispolnuva makedonski narodni pesni. Emisijata se emituva{e ve~erta na 17 maj ovaa (2000 -ta) godina. Gr~kata javnost e potresena i kako rezultat na toa pove}e od 200 lica telefonski mu se javija (a nekoi i pismeno) na glavniot urednik, me|u koi imalo pratenici od Pasok i Nova demokratija.

Slobodno mo`eme da ka`eme deka onie uspesi koi gi ima postignato ova Zdru`enie okolu makedonskoto nacionalno pra{awe, ne gi ima postignato dosega nitu edna politi~ka partija ili zdru`enie. Toa ne e falba, tuku ima mnogu fakti za vakvoto tvrdewe. Samo }e navedeme eden primer. Po inicijativa na Zdru`enieto za prv pat od postoeweto na balkanskite dr`avi Zdru`enieto organizira sovetuvawe na Popova [apka koe se odr`a na den 29 i 30 noemvri 1997 godina na tema "Polo`bata na nacionalnite malcinstva vo balkanskite zemji".

Na sovetuvaweto prisustvuvaa pretstavnici od slednite dr`avi.

- od R. Albanija - Dru{tvoto na Vlasite, politi~koto dru{tvo "Mir" od Tirana, dru{tvoto "Prespa" od makedonskiot del vo R. Albanija, Dru{tvoto Egipjani "Nefreta" od Tirana.

- Od R. Bugarija OMO "Ilinden" DD sega Pirin

- Od R. Grcija "Vino`ito evropsko dvi`ewe", organizacija na makedonskoto etni~ko malcinstvo vo odnos na Grcite vo Republika Grcija.

- Nau~noto dru{tvo na turskoto malcinstvo vo Zapadna Trakija - R. Grcija.

- Od R. Makedonija Zdru`enieto na Makedonciate od egejskiot del na Makedonija so sedi{te vo Bitola i 11-te ramnopravni odbori niz gradovite na RM.

- liga na Vlasite od RM

- Zdru`enie na Romite

- Zdru`enie na Srbi, Crnogorci i Makedonci vo RM

- Zdru`enie na Bo{wacite vo R. Makedonija

Od sovetuvaweto prozleze zaedni~ka Deklaracija napi{ana na 7 strani so 21 to~ka. Deklaracijata e potpi{ana od site pretstavnici i ispratena do OON, Sovetot na Evropa, OBSE, Helsin{kiot komitet za ~ovekovi prava, visokiot komesarijat pri OON za ~ovekovi prava, do Stejd departmentot, do site vladi na balkanskite zemji, kako i do pove}e ambasadori akreditirani vo Republika Makedonija.

Ovaa sredba e u{te posve~ena, bidej}i se sovpa|a so pove}e sveti, istoriski datumi kako i na datumi od makedonskoto nacionalno minato i toa:

- 2000 godini od ra|aweto na na{iot bog Isus Hristos i {ireweto na hristijanstvoto;

- 107 godini od istoriskoto osnovawe na VMRO vo Solun;

- 107 godini od Ilindenskoto vostanie i sozdavaweto na prvata balkanska Kru{evska Republika;

- 97 godini od preranata tragi~na smrt na makedonskiot apostol, velikan i organizator na makedonskoto nacionalno osloboditelno dvi`ewe, Goce Del~ev;

- 85 godini od predavstvoto i ubistvoto na pirinskiot car Jane Sandanski;

- 56 godini od odr`uvaweto na prvoto zasedanie na ASNOM vo manastirot "Sveti Prohor P~inski", koga za prvpat vo istorijata na makedonskiot narod bea udreni temelite na makedonskata dr`ava, no za `al toa se ostvari samo na eden del od raspar~ena Makedonija, koja samo da potsetam be{e raspar~ena od balkanskite dr`avi Srbija, Grcija i Bugarija vo 1913 godina.

Po~ituvani bra}a i sestri, bidej}i se manipulira so imeto na Zdru`enieto na Makedoncite od egejskiot del na Makedonija od strana na poedinci i grupi, moralna i patriotska dol`nost ni e jasno i glasno da ve zapoznaeme deka Zdru`enieto ne e partisko, pa nitu vladino. Toa ima svoja jasna opredelba - borba za ~ovekovi prava i nacionalna ramnopravnost na Makedoncite koi se diskriminirani vo Grcija, Bugarija, Srbija i Albanija, a i nasekade vo svetot kade {to ima Makedonci.

^lenovite na ova makedonsko patriotsko Zdru`enie, po nikoja cena nema da se otka`at od svoite programski opredelbi koi se zacrtani vo Programata i Statutot na Zdru`enieto, no kako poedinci site ~lenovi na Zdru`enieto imaat pravo partiski da si se opredelat i da glasaat za onaa partija za koja si se opredelile. Toa e vsu{nost nivno gra|ansko i ustavno pravo.

Isto taka vo svoite opredelbi Zdru`enieto ima zacrtano deka }e ja po~ituva sekoja vlada na Republika Makedonija koja e izbrana po demokratski pat od gra|anite na Makedonija, vlada koja }e se bori da donese blagosostojba na gra|anite, vlada koja }e se bori za za~uvuvawe na makedonskiot nacionalen identitet i pred s# za~uvuvawe na nacionalnite i dr`avnite interesi, vlada koja }e se bori za makedonskoto dostoinstvo i vlada koja }e se gri`i za Makedoncite vo raspar~enite delovi na Makedonija i za Makedoncite raseani {irum svetot. Takvata gri`a, Zdru`enieto ne ja smeta za me{awe vo vnatre{nite raboti na drugite dr`avi, bidej}i Makedoncite koi `iveat vo Grcija, Bugarija, Srbija i Albanija so vekovi `iveat vo tie delovi i se domorodno naselenie. Makedoncite ne mo`at da bidat Srbi, Albanci, Bugari, pa nitu Grci, kako {to tie dr`avi gi imenuvaat.

Za Makedonija vekovite dosega ne nosele radost i progres, tuku obratno - tie nosele sekoga{ ropstva, poni`uvawa, mrakovi, ubistva i uni{tuvawa. No i pokraj toa makedonskiot narod opstojuva{e, se bore{e za svojata egzistencija. Makedonskiot narod nikoga{ ne bil agresor, tuku toj sekoga{ na ovie prostori se sprotivstavuval na raznite vidovi nasilstva, bil protiv vojnite, se borel za svet na koj glavno oru`je }e bide zborot, a ne kur{umot, topot i raketite. Makedoncite i Makedonkite, kade i da `iveat se postroeni vo redovite na onie borci koi se borat protiv site ~ove~ki neprijatelstva (bolestite, gladot, siroma{tijata, grubosta, agresijata od sekakov vid, vojnite, nepismenosta itn.) za da mo`eme nie zaedno so site drugi progresivni narodi da se sleeme vo eden napreden svet, svet koj }e se gri`i za toa na idnite pokolenija da im ostavi po~it, qubov i ~ista planeta.

Takvi sme nie Makedoncite, so podadena raka kon site miroqubivi narodi vo svetot, so otvoreno srce i du{a kon sekoj dobronamernik na ovaa makedonska raspar~ena zemja. Zatoa i od ovaa jubilejna semakedonska pograni~na sredba im po`eluvame sre}a, radost, zdravje i uspeh vo `ivotot na prijatelite, a podavame raka za mir, prijatelstvo i razbirawe. Na neprijatelite im pora~uvame deka ako bideme napadnati so kakvo bilo oru`je, tie }e bidat uni{teni od sopstvenoto oru`je.

Na krajot od ovaa veli~estvena sredba gi povikuvame site Makedonci, bez razlika kade `iveat za dobroto na makedonskiot narod, neka im bide kako edinstvena politi~ka partija samo Makedonija. Samo taka makedonskoto ime nema da zagine.

Neka ni e vekovita nezavisna i samostojna Makedonija. Da `ivee Makedonija.