DA NE SE RASKINUVA EDINSTVENOTO CRKOVNO TKIVO

POPOSKI: Vo Amerikansko-kanadskata eparhija egzistiraat dvaeset i devet crkovni op{tini. Pozitiven ~ekor e toa {to nasekade se izdigaat na{i golemi hramovi kade masovno doa|aat na{ite Makedonci koi porano crkvuvaa vo gr~ki i bugarski crkvi. Kako primer za toa mo`am da ja navedam na{ata pravoslavna crkva "Sveti \or|i Kratovski" vo Detroit kade 90 otsto tokmu od tie crkvi, od "Sveti Pavle" i od "Sveti Kliment" dojdoa kaj nas. Pred izgradbata na ovaa crkva nie slu`evme tri-~etiri godini vo nekoi sali, a so nesebi~na pomo{ na vernicite uspeavme da si zememe svoe mesto i golema prostorija koja ja pretvorivme vo crkva {to ja osveti bla`enoupokoeniot arhiepiskop g.g. Mihail. Site aktivnosti me|u Makedoncite vo Amerika i Kanada isklu~ivo se sproveduvaat vo crkovnite op{tini. Site makedonski crkvi tamu imaat svoi sali i se vo mo`nost da gi izveduvaat site aktivnosti. Ne samo onie grupi {to se formiraat ili site dru{tva po crkvite koi se vo sostav na taa crkva, tuku na{ite Makedonci pravat i svadbi vo crkvite.

Vo Detroit, koj pretstavuva navistina golema metropola, `iveat okolu 35 iljadi Makedonci. Tamu ima dve makedonski crkvi: "Sveti \or|ija Kratovski" i "Sveta Bogorodica". Hramot "Sveta Bogorodica" treba da bide osvetena od na{iot poglavar, g.g. Stefan, kon krajot na septemvri i za ovaa crkva se potro{eni sredstva vo visina od nad {est ipol milioni dolari.

POPOSKI: Problemi ima vo site na{i makedonski zaednici. Za `al i nie ne sme zaobikoleni od taa strana, odnosno postojat i kaj nas vo makedonskata crkva. Porano problemite bea mnogu pogolemi {to navistina eskaliraa nasekade, pa duri se slu~uvaa i golemi otcepuvawa me|u samoto makedonsko iseleni{tvo poradi zgolemuvaweto na brojot na iselenicite i brojot na crkovnite op{tini. Me|utoa, vo posledno vreme mo`am da ka`am deka se zbli`uvame i moe mislewe e deka toa e odraz na faktot deka nadle`en arhijerej na na{ata crkva e Poglavarot g.g. Stefan koj e ~esto prisuten. Smetam deka crkovniot `ivot bi trgnal na podobro dokolku nadle`niot arhijerej bi bil i so mestoto na `iveewe vo svojata Eparhija, bidej}i problemite so koi nie se sre}avame, na{iot ahreirej treba da gi po~uvstvuva na svojot grb, pa potoa da gi re{ava drugite problemi. S# dodeka toj tamu ne e prisuten, problemite }e se zgolemuvaat i mo`ebi nema da bidat re{livi.

POPOSKI: Koga nema{e na{a makedonska crkva vo Detroit sekoj si ja bara{e svojata blizina. Nekoi bliskosta ja najdoa vo srpskata, nekoi vo bugarskata, nekoi vo gr~kata crkva. So formiraweto na crkvata "Sveti \or|ija Kratovski" koga so nekolkumina na{i vernici po~navme so slu`ewe, brojot na vernicite so tekot na vremeto s# pove}e se zgolemuva{e i na{ite vernici se vra}aa vo svojata makedonska crkva. [to se odnesuva do lobiraweto, mo`am da ka`am deka od gr~koto lobi otsekoga{ imalo golem pritisok vrz onie na{i Makedonci koi se od egejskiot del na Makedonija koi i pokraj osamostojuvaweto na Makedonija go imaat toj strav. Stravot e prisuten zatoa {to mnogu na{i Makedonci imaat svoi semejstva vo Egejska Makedonija koi mo`ebi i ne bi imale nikakvi problemi, no sepak stravot e prisuten kaj niv i zatoa s# u{te crkvuvaat vo tie gr~ki crkvi.

POPOSKI: ^esto pati diskutirame kakva e politikata vo Makedonija pri {to doa|a i do golemi raspravii me|u nas. Za `al, prisustvoto na mnogu partii tokmu vo Amerika, VMRO, SDSM i drugi, pridonesoa na{ite Makedonci partiski da se opredelat i me|u niv ima golemi razijduvawa. Moeto insistirawe, {to jas go iznesuvam i vo moite besedi, e deka nie kako Makedonci ne smeeme da se opredelime za niedna partija. Morame da bideme patrioti kon svojata zemja Makedonija i kon svojot makedonski narod. Ako ima potreba da oponirame, da se pomolime ili da go izrazime na{eto nezadovolstvo, nie sme tie {to treba da bideme patrioti i crkovni lu|e za da go za~uvame svoeto edinstvo. Ima mnogu na{i Makedonci koi se odamna tamu vo Amerika i Kanada koi duri nemaat status kako Makedonci, a zaminati se tokmu vo onie vremiwa koga bea proterani od Grcija bez nikakva dokumentacija. Tie Makedonci denes baraat barem da imaat status za koj se borea vo tie vremiwa.

Vo taa smisla bi go poso~il eden moj prijatel. Toa e gospodin Blagoj Vasov koj e dojden okolu 1953 godina vo Kanada i u{te od toga{ se bori za makedonskoto nacionalno pra{awe. Zaradi taa svoja borba toj ja izgubi familijata. Toj be{e prviot glaven urednik na vesnikot "Kanadski Makedonec". Izleguvaweto na takov vesnik vo tie vremiwa be{e golem uspeh. Vo vrska so priznavaweto na Makedonija od strana na Kanada, gospodinot Vasov dade golem pridones objavuvaj}i napis za eden vesnik koj go zemaat site ambasadi, a uspea da go pokani i liderot na Demokratskata partija i da insistira od nego da go stavi toa pra{awe pred Parlamentot vo Kanada. Za `al, istiot toj niza godini bara kako Makedonec da ima makedonski paso{, no i toa ne mu go dozvoluvaat.

Vo vrska so glasaweto na{iot makedonski narod vo dijasporata e mnogu revoltiran od nemo`nosta za takvo ne{to. Makedoncite imaat `elba i, sepak, bi mo`elo glasaweto da se izvede me|u na{ite iselenici. Ve}e imame i svoi centri za takvo ne{to, a toa se makedonskite crkvi.

Ima{e golemi vetuvawa od partijata {to denes e na vlast, no za `al ne dobivme ni{to. Ima{e golema revoltiranost kaj na{ite Makedonci so poslednite doa|awa i aktivnosti od na{ata Vlada i so doa|aweto na Tupurkovski vo Toronto. Ima{e interes od na{ite iselenici biznismeni da investiraat vo Makedonija, no tie se otka`uvaat od takvata ideja koga gledaat kako se frlaat sredstva za nekakvi patuvawa i pro{etki na poedinci od vlasta.

POPOSKI: Mojot li~en stav, a veruvam deka e toa stav i na celoto sve{tenstvo vo Amerika i Kanada i na site na{i Makedonci po site crkovni op{tini, vo vrska so izjavata na dedo Petar vo koja veli imeto na MPC da se preiminuva vo Ohridska arhiepiskopija, e deka nie bi se soglasile da go smenime imeto, dokolku Srpskata pravoslavna crkva go smeni imeto vo Pe}ska patrijar{ija, Gr~kata vo Atinska, dokolku Ruskata go smeni imeto vo Moskovska. Ako tie si go zadr`at svoeto nacionalno ime, toga{ i nie bi trebalo i mora da ostaneme so toa ime - Makedonska pravoslavna crkva. Smetam deka dokolku dojde do nekakvo menuvawe, arhijereite i Svetiot arhierejski sinod nemaat pravo toa da go pravat. Crkovno-narodniot sobor go ima posledniot zbor, odnosno na{iot makedonski narod koj treba da re{i za toa pra{awe.

POPOSKI: Za ova prvpat slu{am i moram da ka`am deka ne samo {to ne veruvam, tuku duri i }e se sprotivstavam, bidej}i od toa nema ni{to vistina. Dedo Stefan, spored mene, be{e izbran regularno, a pri izborot, kako i vo site izbori, mo`ebi imalo nalagawa za kogo pove}e glasovi da se dadat. No, za nekakvo bugarofilstvo od nekogo - toa e izmislena rabota.

POPOSKI: Ulogata na crkvata me|u na{ite iselenici, kade i da se vo svetot, otsekoga{ bila golema, pa isto taka i me|u na{ite iselenici vo vo Detroit. Vo Makedonija, za `al, bevme dosta poni`eni od samata porane{na vlast ~ija uloga be{e i e da go obedinuva, da go {titi i da go vodi makedonskiot narod.

Jas bi se navratil na eden problem za koj neodamna slu{nav. Stanuva zbor za toa deka se odvoila nekakva Eparhija tokmu od Avstralija. Mene li~no mi e `al za toa. Toa e otkinuvawe na makedonskiot crkoven organizam i nikoj nema pravo toa da go pravi, nitu vladika, nitu vernik. Kako {to vo edna familija treba da se znae koj e sin, koj e vnuk, koj e tatkoto, taka i vo crkvata mora da se znae kade e zborot na Upravata, kade e na sve{tenikot, a kade na vladikata. Vo Avstralija se slu~ija mnogu lo{i raboti. Tamu se povikuvaa sve{tenici bez nikoj da znae deka toj sve{tenik odi. Sekoj sve{tenik treba da odi po preporaka na nadle`niot arhijerej i so testirawa na Svestiot sinod. Toa pravo ne samo {to go nema nieden sve{tenik, tuku i onie koi go povikuvaat smetam deka ne go po~ituvaat makedonskiot pravoslaven red. Jas bi posovetuval, ne samo za na{ite vo Amerika, tuku nasekade mora da se ima nekoj kompromis. Treba da se sedne i od ednata i od drugata strana i da se iznajde re{enie. Smetam deka im davame golem adut tokmu na na{ite asimilatori koga go delime na{iot makedonski narod.