Spomen na prepodobniot Toma Malein i svetata velikoma~enica Nedela "MOJATA BLAGODET E SO TEBE" Pi{uva: axika @ivanka FILIPOVSKA
N ekoga{niot slaven, silen i hrabar vojvoda vo bitkite, Toma Malein, od qubov kon Hrista se otka`al od svetskata slava, go primil mona{kiot ~in i se povlekol vo pustina. Bog go udostoil "no}e pred nego da odi ognen stolb" i "Sv. prorok Ilija mu se javil i go odvel na gorata nare~ena Malea, do Sveta Gora" (monah Tadij, 84). @iveej}i vo svetot, gi pobedi vidlivite neprijatelski vojski, a `iveej}i vo pustinata osameni~ki `ivot vo postojani molitvi kon Boga, gi pobedil nevidlivite neprijatelski vojski na lo{ite i zlobni duhovi. Bog mu podaril izobilna blagodet i ~udotvorna sila za le~ewe na lu|eto od sekoja bolest. So negovata silna molitva kon Boga se pojavila voda na pusto i bezvodno mesto. Svojot zemen `ivot go zavr{il vo svetost, vo 10 vek. Negovite sveti mo{ti se ~udotvorni i prodol`uvaat da im pomagaat na lu|eto niz site vekovi koi so vera im prio|aat.NABO@NITE DOROTEJ I EVSEJA Stradaweto na svetata velikoma~enica Nedela, }e go opi{am spored Sinaksarot na Carigradskata crkva. Hristoborniot car Dioklecijan, vladeel so Rimskoto Carstvo od 284 do 305 godina, a potoa, od 305 do 311, go nasledil negoviot neznabo`en zet Maksimijan Galerie. Vo toa vreme vo Anadolija `iveele dobrite i nabo`ni hristijani, Dorotej i Evsevija, koi nemale deca. Go molele Bog da im podari dete koe }e go posvetat na nego. Bog ja ispolnil nivnata molitva. Vo denot nedela im se rodilo `ensko dete, koe go krstile i mu dale ime NEDELA. Mladata i mnogu ubava sveta Nedela se vetila "da umre kako devojka" i zatoa gi odbila mom~iwata koi ja barale za sopatnica. Edno od odbienite mom~iwa, re{ilo da & se osveti i ja predalo sv.Nedela so nejzinite roditeli, na carot Dioklecijan deka se hristijani. Po naredba na carot, nejzinite roditeli bile ma~eni i progoneti vo gradot Melitin, kade kako ma~enici za Hrista go zavr{ile ovozemniot `ivot. Hrabrata sv. vm~. Nedela pred Maksimijan vo gradot Nikomidija - prestolnina na Isto~noto Rimsko Carstvo), izjavila deka e hristijanka, i toj naredil, da ja polo`at na zemja i da ja tepaat so "volovski `ili". Upravitelot na Vitinija (rimska oblast vo mala Azija), Ilarion, otkako ja soslu{al i se uveril vo nejzinata cvrsta vera, naredil da ja donesat vo idolskiot hram. Po silnite molitvi na sv. vm~. Nedela kon Boga, nastanal silen zemjotres, ve{ta~kite idoli vo hramot padnale, se iskr{ile i se pretvorile vo prav; svetnala molwa, liceto na upravitelot Ilarion izgorelo i toj padnal od prestolot i umrel. Po negovata smrt, za upravitel na oblasta bil izbran Apolonij. Toj naredil sv. Nedela da bide ma~ena na najyverski na~in. Celoto telo & bilo pretvoreno vo krvavi rani. Toga{ vo zatvorot & se javil samiot Gospod Isus Hristos, koj & gi izle~il ranite i & rekol: "Ne se pla{i, Nedelo, od makite, mojata blagodet e so tebe". Apolonij povtorno ja izvel sv. Nedela na sud i zaradi nejzinata nepokolebliva vera vo Hrista "donel presuda da bide izgorena vo ogan". Ma~itelite ja frlile vo razgoreniot ogan, koj izgasnal od do`dot {to Bog go ispratil od neboto, po molitvite na svetitelkata i taa ostanala nepovredena. MA^ENI^KA SMRT Podocna upravitelot naredil da & dovedat razni yverovi za da ja izedat `iva, no "yverovite kako krotki jagniwa legnaa pokraj nogata". Sv. Nedela smelo izvikala kon `estokiot Apolonij: "Na nieden na~in ne mo`e{ da me ottrgne{ od mojata vera. Za mene e `ivot za Hrista da se umre". Zlobniot upravitel donel smrtna presuda: Sveta Nedela so me~ da bide pose~ena. Xelatite ja iznele za da ja ubijat nadvor od gradot. Hristovata izbranica, vernata Bo`ja sluginka, kleknata na kolena, so o~ite koi gledale kon neboto, so racete visoko izdignati kon Boga, posledni molitvi upatila kon Boga: "Bog da ne ja razdeluva od nejzinite roditeli, nejzinata i nivnite du{i da bidat zaedno upokoeni, vo ve~niot `ivot da bidat nerazdelni. Bog da gi spasi site koi }e go slavat nejziniot spomen". So ovie posledni zborovi, ovaa sveta ma~enica, go ispu{tila svojot duh, vo 289-ta godina, vo gradot Nikomidija (vo severoisto~niot del na Mala Azija). Pred da bide nejzinata glava so me~ pose~ena i so neizmerna qubov zaminala kon svojot Sozdatel i kon svoite roditeli, svetitelite Dorotej i Evsevija. Nejzinite zborovi odyvonuvaat vo Hristovata crkva, mudrite zborovi na mladata devojka, vo koja `ivee Svetiot duh, zborovite upateni kon duhovno slepiot Apolonij: "Ako me frli{ vo ogan, go imam primerot na trite otroci; ako me frli{ pred yverovite, go imam primerot na Danilo; ako me frli{ vo more, go imam primerot na Jona Prorokot; ako me predade{ na me~ot, }e se setam na ~esniot Prete~a. Za mene e `ivot da se umre za Hrista". |
|