Istorijata ne e samo minato

ULOGATA NA MAKEDONSKO-EGIPETSKIOT GRAD ALEKSANDRIJA VO SVETSKATA KULTURA

Pi{uva: Aleksandar DONSKI

  • Vo Aleksandrija bile izmisleni alhemijata i klepsidrata. Tamu bila sozdadena Kateheti~kata {kola, a poznatata Aleksandriska biblioteka svoevremeno imala nad 543.000 knigi!
  • Anti~kiot evrejski istori~ar Flavij zapi{al deka Makedoncite bile najdominantni `iteli na Aleksandarija!

Koga pi{uvame za pridonesot na Makedoncite vo svetskata kultura i vo hristijanstvoto, ne mo`e, a da ne se spomne ogromniot pridones {to na toa pole go dale Makedoncite-`iteli na gradot Aleksandrija. Makedoncite od ovoj grad dale svoj zna~aen udel vo samata filozofija na hristijanstvoto. Germanskiot istori~ar Ulrih Vilken ova plasti~no go opi{uva so zborovite:

"Vo istorijata na hristijanstvoto stariot grad na Aleksandar (Aleksandrija vo Egipet, z.m.) povtorno igra{e vode~ka uloga. Centar na toa be{e hristijanskata Kateheti~ka {kola ~ie ureduvawe be{e pod vlijanie na primerot na paganskiot Muzej, deloto na Ptolemej I ".

Poznato e deka vo Aleksandrija vo vremeto na Isus Hristos (no i pred toa, a i izvesno vreme potoa), kako najdominantno naselenie `iveele: Makedoncite, Grcite, Evreite i Egipjanite.

MAKEDONCITE, UGLEDNI @ITELI

Za Makedoncite kako dominantni `iteli na Aleksandrija vo toa vreme pi{uva i anti~kiot evrejski istori~ar Josif Flavij i toa na nekolku mesta vo svoite dela. Taka, na primer, koga pi{uva za naseluvaweto na Evreite vo Aleksandrija od strana na makedonskiot vladetel Ptolemej I, Flavij pi{uva deka ovoj vladetel na Evreite "... vo Aleksandrija im dal isti privilegii na gra|ani, kakvi {to imale i samite Makedonci" (Antiquities...XI, 12,1).

Vo svojata kniga Flavius Josephus Against Apion Flavij isto taka pi{uva za Makedoncite kako `iteli na Aleksandrija. Vo vtoriot del (6), toj pi{uva deka: "Grcite i Makedoncite go poseduvaa gradot", a vo prodol`enie toj gi obvinuva Egipjanite deka poradi rasnata omraza kon Evreite gi pridobile Makedoncite i Grcite da se svrtat protiv Evreite koi `iveele vo Aleksandrija.

Flavij spomenuva i eden govor na judejskiot kral Agripa (prv vek po Hrista) vo koj isto taka sosema jasno se spomnati Makedoncite kako dominantni `iteli na Aleksandrija, no i kako `iteli na nekolku ostanati oblasti vo Egipet (Wars...II, 16,4). Vo ovoj govor, zboruvaj}i za sostojbite vo gradot Aleksandrija vo vremeto na rimskata okupacija, Agripa rekol:

"Vo Aleksandrija... se stacionirani dva legiona (rimski, z.m.), koi gi nadgleduvaat podale~nite delovi na Egipet, kako i onie delovi, koi pove}e se naseleni od uglednite Makedonci".

Zna~i, re~isi celi 400 godini po osnovaweto na Aleksandrija, Makedoncite vo zna~itelna mera i natamu bile `iteli na ovoj grad. Ottamu, za site pozna~ajni li~nosti {to se rodile vo Aleksandrija vo ovoj period (no i podocna), mo`eme so polno pravo da pretpostavime deka golem del od niv bile Makedonci po rod, t.e. potomci na tamu doselenite Makedonci!

Aleksandrija dala svoj kulturen prilog vo svetskata civilizacija u{te pred pojavata na hristijanstvoto. Vo ovoj makedonsko-egipetski grad bile sozdadeni vrvni dela od svetskata nauka i kultura, vo ~ij pridones nesomneno deka va`na uloga odigrale i Makedoncite kako `iteli na ovoj grad.

Ovde sekako deka treba da ja spomneme golemata Aleksandriska biblioteka, koja bila osnovana od makedonskiot kral Ptolemej I. Negoviot sin Ptolemej II go pro{iril fondot na knigi. Zna~ajna uloga vo ova imala i negovata sestra i `ena kralicata Arsinoja II (316-271 pred Hrista), koja bila vistinski vladetel na Egipet vo vremeto na Ptolemej II. Vo Aleksandriskata biblioteka bile sobrani najzna~ajnite knigi od toa vreme. Tamu bil sozdaden i prviot katalog na knigi, koj bil izraboten od poetot Kalimah. Najpoznati bibliotekari bile Aristofan od Vizant i Aristarh od Samotraki. Vo svojot najgolem zenit se smeta deka ovaa biblioteka imala okolu 543.000 naslovi! Ovaa vredna biblioteka bila izgorena prvo od Rimjanite, a potoa i od muslimanite.

ALEKSANDRIJA - CENTAR NA SVETSKATA KULTURA!

Vo Aleksandrija bila sozdadena i alhemijata i toa u{te za vreme na helenisti~kiot period. Vo Aleksandrija rabotel i nau~nikot i matemati~ar Heron, kako i poznatiot Arhimed. Vo Aleksandrija se rodil i poetot Apolonie (295 -215 pred Hrista), koj e avtor na poznatata poema za Jason i argonautite. Vo 270 godina pred Hrista (zna~i samo nekolku decenii po nejzinoto gradewe i naseluvawe prete`no so Makedonci) vo Aleksandrija bila pronajdena i klepsidrata. Vo tretiot vek vo Aleksandrija `iveel i rabotel i poznatiot matemati~ar Diofant, koj denes se smeta za "tatko na algebrata". Vo Aleksandrija se rodil i rabotel i Klaudie Ptolemej (100-170) svetski poznat astronom, geograf i matemati~ar, ~ii teorii i tolkuvawa (kako, na primer: Ptolemeeviot sistem i drugi) dominirale vo naukata s# do 16 vek. Toj ja vnel astronomijata i astrologijata vo praveweto na horoskopite.

A, sega da spomneme nekolku va`ni nastani {to se slu~ile vo ovoj makedonsko-egipetski grad povrzani so podemot na hristijanstvoto, kako i izvesen broj li~nosti rodeni vo Aleksandrija koi dale svoj zna~aen pridones vo hristijanstvoto.

Kako va`en nastan vo hristijanstvoto, povrzan so makedonsko-egipetskiot grad Aleksandrija, najnapred }e go spomneme faktot deka svetiot evangelist Marko izvesno vreme prestojuval i rabotel tokmu srede Makedoncite vo Aleksandrija. Vo negovata biografija vo svetski poznatata CD-enciklopedija Encarta (naslov Marko, Saint), pi{uva:

"Spored tradicionalnoto mislewe, Marko go napi{al svoeto Evangelie vo Rim, zasnovuvaj}i go vrz u~eweto na Petar. Se pretpostavuva deka na krajot toj rabotel vo Aleksandrija".

Dali nekoj del od Evangelieto svetiot evangelist Marko go napi{al i vo Aleksandrija, te{ko deka mo`e da se utvrdi. Vo eden ranohristijanski apokrifen rakopis pi{uva deka navodno samiot sveti Marko priznal deka delovi od Evangelieto gi napi{al vo Aleksandrija. Ovde ja ~itame izjavata na sveti Marko, koja glasi:

"I koga go zavr{iv kanonot na tretiot den vo gradot Aleksandrija, samo {to po~nav da se molam, mi se javi Svetiot duh i me povede kaj Tebe". (The Book of John Concerning the Falling Asleep of Mary, From The New Advent:

Fathers of the Church http://www.csn.net/advent/fathers/fathers.htm).

(Prodol`uva)

Bibliotekata vo makedonsko-egipetskiot grad Aleksandrija. Vo svojot najgolem zenit ovaa biblioteka imala okolu 543.000 knigi

Ptolemej II (309-236 pred Hrista). Makedonec - car na Egipet. Od ilustracijata gledame deka toj i natamu go zadr`al stariot anti~ko-makedonski obi~aj na nosewe bela lenta okolu glavata

Arsionoja II (316-271 pred Hrista). Makedonka - sestra i sopruga na makedonskiot car na Egipet Ptolemej II. Taa poka`uvala posebna gri`a za bibliotekata vo Aleksandrija (Moneta so nejziniot lik od Arheolo{kiot muzej vo Milano)