Po otkrivaweto na intervjuto na Nikola Karev za "Akropolis" vo 1903

ODVA@NOSTA NA PRETSEDATELOT NA KRU[EVSKATA REPUBLIKA

Pi{uva: Gligor STOJKOVSKI

Gr~kiot novinar razgovaral tokmu so Nikola, najpoznatiot borec za Makedonija od semejstvoto Karevi - seto vklu~no vo Dvi`eweto

Dali intervjuto na N. Karev e edinstveno dadeno od eden rakovoditel na Organizacijata pred Ilindenskoto vostanie, ostanuva da se potvrdi

Intervjuto na Nikola Karev za gr~kiot vesnik "Akropolis", objavena na osmi maj 1903 godina, e prvoto, dosega poznato intervju na ~len na najtesnoto rakovodstvo na VMRO pred Ilindenskoto vostanie. Toa go predizvikuva qubopistvoto na sovremenite ~itateli i poradi pogledite na Karev za borbata na Makedoncite za osloboduvawe i poradi odnosot na Grcite kon vostanieto i kon Makedonija i Makedoncite. Ovoj isklu~itelen, slobodno }e mo`e da se nare~e, istoriski dokument go otkri i go prevede na makedonski jazik g-|a Elefterija Vambakovska, vrabotena vo Institut za nacionalna istorija. Pri v~era{nata sredba so g-|a Vambakovska vo Redakcijata na "Utrinski vesnik", najnapred n# interesira{e na~inot na koj taa do{la do intervjuto.

Pred izvesno vreme od sosedna Grcija dobivme nekolku mo{ne interesni istoriografski izdanija. Me|u niv e i deloto so naslov "Ta tetradja tu Ilinden", (Atina 2000) podgotvena za pe~at i publikuvana od Georgios Pecivas {to pretstavuva eden vid nezavisno izdanie i pretpostavuva zaobikoluvawe na silno prisutnata selekcija, pa i cenzura (da ja nare~eme), na oficijalnata gr~ka istoriografija. Knigata e podelena na dva dela. Vo prviot del e pomesten dnevnikot na prviot sekretar na gr~kiot konzulat vo Bitola, Jon Dragumis, a vo vtoriot del g.Pecivas ima pomesteno cela zbirka razni dokumenti koi se odnesuvaat na Ilindenskiot period.

Avtorot na "tetratkite", J. Dragumis, e poznat nacionalisti~ki borec za golema Grcija. Vo Bitola do{ol 1902 godina i me|u prvite zapo~nal da organizira borba protiv Vnatre{nata organizacija, koja, ete, uspeala da gi privle~e vo svoite redovi re~isi site makedonski patrijar{isti, so {to gi zagrozuvala gr~kite "interesi" vo Makedonija.

Prelistuvaj}i ja knigata, osobeno delot Prilozi, bev prijatno iznenadena koga na str.553 (dokumentot br.21) pred mene se pojavi naslov "Intervju so ~len na Komitetot". So qubopitnost go baram imeto na ~lenot na Komitetot, no i na novinarot. Novinarot, ~ij identitet na krajot e ozna~en so inicijali, ni ja otkriva li~nosta so koja se sretnal, so sledniot kratok osvrt: "Vo Bitola ja imav sre}ata i ~esta da se zapoznaam so eden bugariziran Makedonec - u~itel, ~len na Komitetot koj se vika Karev. So ovoj ~ovek slu~ajno se zapoznav vo hot. 'Monastirion', odnosno 'Otel Monastir', kako {to go vikaat vo Bitola. Karev se dr`e{e mnogu rezervirano kon mene s# do onoj moment koga 'Grkot od Kru{evo, po ime Papagudas' ne mi go pretstavi. Potoa se oslobodi i otkako pogleda levo-desno mi prizna deka bil 'bugarofron' i ~len na Komitetot.

Dali elementite {to gi dava gr~kiot novinar bile dovolni za da se tvrdi so sigurnost deka stanuva zbor za Nikola Karev?

U{te na po~etokot pred mene se postavija pove}e pra{awa i dilemi: prvo, se spomnuva prezimeto, no ne i imeto, a Karevi imalo pove}e i site bile vo Dvi`enieto. No, me|u niv samo eden bil u~itel i rakovoditel od povisok rang, toa bil Nikola. Zna~i, nema somnevawe deka toj e Nikola Karev.

Vtoro, i mo`ebi najva`no: mo`no li bilo vo tie te{ki godini na konspiracija, osobeno vo vremeto pred Ilinden koga vo Makedonija osobeno vo Bitolskiot okrug, imalo ~esti i `estoki sudiri me|u ~etite i askerot (period na t.n. neproklamirano vostanie), a budnosta na turskite vlasti bila podignata na mnogu visoko nivo, povtoruvam, mo`no li bilo vo edno takvo vreme, vo bitolski hotel, bez razlika {to bil sopstvenost na eden kru{evski Vlav, Karev da se otkrie pred eden Grk (i ne samo pred nego), a se znaelo deka Grcite sorabotuvale so turskata vlast vo borbata protiv makedonskoto dvi`ewe?

Treto, na dokumentot stoi "Atina ~etvrtok 8 maj". Po s# izgleda toga{ bilo objaveno intervjuto. Koga se vodel razgovorot ne se znae, no sigurno toa moralo da bide nekolku dena pred osmi maj, po solunskite atentati. Karev samo {to be{e minal vo ilegala po vra}aweto od Smilevskiot kongres.

^etvrto, poznato e deka rakovoditelite na Makedonskata organizacija ne kontaktirale so novinari vo zemjata i nadvor od nea. Isklu~ok e intervjuto na Jane Sandanski i, verojatno, na D.Gruev dadeni vo drugo vreme i poinakvi uslovi. Dali intervjuto na N.Karev e edinstveno dadeno od eden rakovoditel na Organizacijata pred Ilindenskoto vostanie, ostanuva doprva da se potvrdi.

Kako ja komentirate sodr`inata na intervjuto. [to zna~i terminot bugarofron?

[to se odnesuva do sodr`inata na intervjuto ostavam da sudi naukata i ~itatelite. Moe mislewe e deka toa sodr`i kontradiktornosti i nelogi~nosti. Intervjuto vsu{nost i zapo~nuva so edna nelogi~nost. Karev izjavuva deka e Bugarin po ubeduvawe, a na prvoto pra{awe na novinarot: "Dali e Makedonec", odgovara so "da"!

Samiot novinar go proglasuva Karev za Makedonec, no bugariziran, a go zapo~nuva intervjuto so pra{aweto {to e (po nacionalnost)? Se gleda deka za nego pova`no bilo etni~koto poteklo - dali bil Makedonec, {to za Grcite bilo sinonim za Grk. Inaku, toa "po ubeduvawe" za niv ne bilo va`no - ubeduvaweto se steknuvalo i bilo menlivo.

Bugarofron, vo bukvalen prevod bi zna~elo - ~ovek {to misli na bugarski na~in, koj{to misli kako {to mislat site Bugari. Denes Grcite imaat sli~en termin - etnikofron koj ima sli~no zna~ewe, imeno - ~ovek {to misli na svojata nacija, odnosno Grk koj misli na Grcija. Denes Makedoncite vo Egejska Makedonija svoite sonarodnici koi se pogr~ile gi narekuvaat - etnikofroni. Za niv vo 50-te i 60-te godini se izdavaa i posebni uverenija deka se etnikofroni, a zaedno so niv se izdavaa i uverenija za podobnost nare~eni - pistopiitikon kinonikon fronimaton, koi bea potrebni duri i za polagawe na priemnite ispiti na fakultetite.

Kako go objasnuvaweto povrzuvaweto na teritorijata Makedonija so etni~kiot karakter na naselenieto koe `ivee vo nea?

Novinarot, i ne samo toj, Makedonija ja smeta za gr~ka teritorija i ottuka i lu|eto koi tuka `iveat, spored niv, mora da se Grci, potomci na Aleksandar Makedonski. Zatoa i toj tolku nastoj~ivo se obiduva da go ubedi Karev deka e Grk. A, ako ne e Grk toga{ e "bugarofron", "bugariziran Makedonec" itn. Inaku, lesno se voo~uva deka intervjuto vo e "malku doterano", prisposobeno za gr~kite ~itateli vo 1903 godina.