DO KADE STIGNAVME!? Povod: Uzurpacija na makedonski ku}i od Albancite vo Tetovo, so asistencija na makedonskata policija Po~ituvani, Vi prilo`uvam pismo od eden od makedonskite forumi. Ne e va`no koj go napi{al. Va`no e dali ima vistina vo seto toa i {to }e se prezeme. Jas na site mediumi im go pra}am istoto pismo so nade` deka nekoi od vas imaat dovolno sovest da go istra`at i objavat ova i da pobaraat odgovornost. Pismoto e so vakva sodr`ina: Pove}eto od lu|eto na forumov sfatija koja igra ja igra VMRO, no ova {to go slu{nav denes e premnogu. Liceto }e ostane anonimno, bidej}i takov be{e dogovorot. ]e vi ja prenesam od zbor do zbor reakcijata na taa li~nost, koja pred samo edna godina be{e zaslepena po VMRO. Deneska prisustvuvav na nasilno odzemawe imot na Makedonci vo Tetovo, po nalog na na~alnikot za urbanizam od Tetovo- Makedonec, so asistencija na policijata, po nalog na Albanec. Sred Tetovo. Premnogu li~no go sfativ toa. Vo toa e problemot. Se razo~arav od ovaa Vlada. Od s# se razo~arav. Slobo e za kaj nas. Pekarite da pe~at leb so krst. Tatkoto na lu|evo, 73 godi{en starec, go mavale Albancite {to mu ja zemaat zemjata, pred edna nedela. Denes toa go pravat policajcive. Gledav. @enata saka{e da se samoubie, pod avtomobil da se frli, pa potoa saka{e vo edna dupka da skokne. Mo`ete da zamislite kolku se tie o~ajni {tom taka razmisluvaat. Ustavniot sud zabranil da im se zema zemjata, a ovoj "seqakov" - Makedon~e, na~alnik, za 300.000 germanski marki dal dozvola da im se zeme. Mnogu sum nervozna. Im davale pred pet godini i milion marki samo da im ja zemat zemjata. Lu|evo ne sakaat ni da ~ujat da se selat. Toa mesto im bilo od dedo-pradedo. Okolu 100 policajci ima{e. Denes }e jadev }otek za malku i od policijata i od [iptarite, a pred da go snimam toa, se raspravav so ~elnicite od PDP zatoa {to na pres - konferencijata ne sakaa da zboruvaat na makedonski jazik. ]e ima nemiri vo Tetovo, bidej}i [iptarive pak protestiraat za parauniverzitetot. Najavija deka teritorijalniot integritet }e go potkopaat, ako ne se priznae parauniverzitetot, a za eventualnata destabilizacija voop{to ne se gri`at. Komentar? Igor Milkovski TEKSTOT MI E UKRADEN! Povod: "Proslava za Kiril i Metodij", Makedonsko sonce br. 312 Nemav porano vreme da vi se obratam za napisot {to izleze vo "Makedonsko sonce" na 16 juni pod naslov "Proslava za Kiril i Metodij" strana 24, broj 312. Me|utoa, eve u{te edna{ vi go ispra}am tekstot {to vi go isprativ na 5 juni. Pokraj toa {to tekstot mi e 97 otsto ukraden, prezimeto na Otec Toni Jo{evski mu e pogre{eno (Josifovski) i citatot od Otec Toni Jo{evski ne e to~no napi{an. Pravilo e citatite da ne se "citiraat" so svoi zborovi, {to na eden "novinar" bi trebalo da mu e dovolno poznato. Negoviot govor go imam snimeno i na video i na audio lenta i vo napisot {to vi go prativ sve{tenikot e od zbor do zbor citiran. Poto~no, smislata na "va{iot" preraska`an citat so vistinskata smisla na citatot nema nikakva vrska. Citatot na Otec Toni Jo{evski ima zna~ewe za prenesuvawe i za~uvuvawe na makedonskata vera, kultura, tradicii i jazik na na{ite idni pokolenija vo SAD. Vakvi ISPADI ne smeat da se slu~uvaat. I ne mi se veruva deka stanuva zbor za GRE[KA kako {to ste mi napi{ale vo prethodnata E-po{ta. Makedonskata Pravoslavna Crkva "Sv. Kiril i Metodij" od Hinsdejl, Ilinois, na 21 Maj 2000 godina sve~eno go proslavi svojot patronen praznik. Kako tradicija, sekoja godina se izbiraat novi kumovi na crkvata. Ovaa godina kumovite Van~o i Cveta Xajkovski kumstvoto go predadoa na Petar i Mirjana Zlidar. Vo ramkite na proslavata se odr`a i edno~asovna priredba podgotvena od makedonskoto nedelno u~ili{te i igraornata grupa na MPC "Sv. Kiril i Metodij". U~enicite od nedelnoto u~ili{te go izvedoa recitalot "Slovo za Kiril i Metodij", a igraornata grupa odigra splet od makedonski ora. Pretsedatelstvoto na MPC "Sv. Kiril i Metodij" im izrazi golema blagodarnost na site Makedonci i simpatizeri na makedonskiot narod, a posebno na mladite generacii koi neumorno i nesebi~no se zalagaa i vlo`uvaa za odr`uvawe, neguvawe i {irewe na makedonskata kultura, tradicii i obi~ai nadvor od granicite na Republika Makedonija. Sve{tenikot Otec Toni Jo{evski me|u drugoto re~e: "Ako ne bi se gri`ele za svoite mladi pokolenija, za svoite deca, za svoite u~enici, toga{ tie bi se "rasipale" i mnogu generacii ne bi mo`ele toa da go ispravat. Zatoa nie, site ovde, ova {to go pravime, pravime golemo delo, bidej}i site nie znaeme deka starite mnogu pove}e znaat, no sepak svetot ostanuva na mladite." Po toj povod na proslavata bea dodeleni pofalnici na site u~enici od makedonskoto nedelno u~ili{te za postignatiot uspeh vo u~ebnata 1999/2000 godina, a na nastavniot personal im bea dodeleni blagodarnici. Voedno ovaa proslava go ozna~i i krajot na prvata u~ebna godina. Upisot za u~ebnata 2000/2001 godina }e zapo~ne na 27 avgust, a prviot ~as }e po~ne vo 10:00 ~asot na 10 septemvri 2000 godina. Biljana Bulakovska MEDIUMSKI BOJKOT VRZ VMRO So Ustavot na Republika Makedonija se garantirani pravata i slobodite vo oblasta na javnoto informirawe. Soglasno so ovie me|unarodno regulirani prava, me|u drugoto, garantirano e pravoto na odgovor i pravoto na ispravka vo sredstvata za javno informirawe. Ona {to e najzna~ajno so Ustavot e zabraneta cenzurata. Trgnuvaj}i od ovie prava, a imaj}i gi predvid pres-konferenciite na VMRO odr`ani vo Skopje na 15 juni i 15 juli 2000 godina, od istite, vo pove}eto elektronski i pe~ateni mediumi, osven od dva mediuma, se objaveni ili usmeno soop{teni delovi od obra}awata na Partijata. Vo taa smisla, premnogu voo~liv i tendenciozen e celosniot mediumski bojkot koj Makedonskata televizija i vesnikot "Nova Makedonija" go pravat kon partijata VMRO, so dirigirana ureduva~ka politika, pri {to ne objavuvaat nitu zbor od soop{tenijata i za aktivnostite na partijata VMRO - Vistinska makedonska reformska opcija. So toa korisnicite na javnite uslugi direktno se dovedeni vo zabluda i se pogre{no informirani ili celosno neinformirani. Potsetuvame deka informaciite so koi raspolagaat javnite mediumi ne se za nivno li~no koristewe, tuku se isklu~ivo nameneti za site gra|ani na Republika Makedonija. Finansiraweto na javnite mediumi, a osobeno na Makedonskata televizija, vo golema mera se vr{i i od sredstvata koi site gra|ani gi izdvojuvaat preku danocite od svoite i taka siroma{ni doma{ni buxeti i spored toa imaat pravo na soodvetni uslugi. Dokolku Makedonskata televizija i "Nova Makedonija" prodol`at so spomnatata praktika, VMRO }e gi povika na bojkot za pla}awe na uslugite onie gra|ani koi se ~uvstvuvaat diskriminirani ili izmameni. Dokolku se prodol`i so vakvata praktika, naskoro, }e bideme prinudeni da go svrtime vnimanieto na oddelni me|unarodni institucii, kako i na Evropskata komisija. Slobodata na javnite mediumi i zabranata na site vidovi cenzura i pritisoci vrz novinarite se temelni vrednosti na Evropskata unija i Sovetot na Evropa, ~ie neispolnuvawe vo kriti~na merka }e ja oddale~i na{ata zemja od demokratskiot svet. Kako {to ve}e soop{tivme na pres-konferencijata od 15.6. 2000 godina, "na{ata politi~ka partija e sudski registrirana kako "VMRO- Vistinska makedonska reformska opcija" ili skrateno samo "VMRO" i soglasno so zakonot, nazivot vo ovaa forma mora da bide koristen i od strana na javnite mediumi". Soglasno Ustavot i zakonite, javnite mediumi ne smeat da koristat izmisleni nazivi za registrirani politi~ki partii kako vo ovoj slu~aj koga za VMRO vo oddelni javni mediumi, se upotrebeni neprifatlivi referenci kako na primer "VMRO-VMRO" itn. I pokraj seta na{a po~it i principielna poddr{ka za mediumite, uka`uvame deka dokolku se prodol`i upotrebata na izmisleni nazivi so koi se diskreditira edna legalna politi~ka partija i direktno se onevozmo`uva nejziniot ramnopraven demokratski tretman, }e pokreneme sudska postapka za zakonsko sankcionirawe i barawe o{teta za za{tita na sopstvenite prava. Eventualno, dokolku vakvite referenci se koristat i vo tekot na izbornata kampawa, sega i vo idnina, toa }e pretstavuva izdr`an preduslov i za poni{tuvawe na izborite. VMRO-Vistinska makedonska reformska opcija Portparol na CI[, Cvetko Micevski |
|