Istorijata ne e samo minato

MAKEDONCITE @IVEELE I VO RODNATA ZEMJA NA HEROD VELIKI

Pi{uva: Aleksandar DONSKI

  • Voda~ot na evrejskiot bunt Juda Makavej, koj rekovme deka se borel protiv Makedoncite Selevkidi, `estoko vojuval i protiv `itelite na Idomeja, {to e u{te eden dokaz deka tamu ne `iveele Evrei (barem ne kako mnozinstvo)
  • Herod Veliki se rodil vo oblasta Idomeja, koja mo`ebi go dobila imeto spored makedonskiot grad Idomene
  • Vo Stariot zavet e spomnat i Makedonecot Aman Amadatov

Oblasta Idomeja se nao|a ju`no od Judeja, t.e. obete oblasti grani~at edna so druga. Ovaa oblast prvo se vikala Edom i vo nea, vo postarite vremiwa (okolu XIII vek pred Hrista) bile naseleni potomcite na najstariot sin na Jakov, koi vo vremeto pome|u X i VI vek pred Hrista ~estopati bile neprijatelski raspolo`eni kon naselenieto vo Judeja. No, vo vremeto na Selevkidite sigurno deka i vo ovaa oblast bile doseleni Makedonci i Grci (barem spored imiwata od makedonskiot onomastikon {to se sre}avaat me|u tamo{nite `iteli duri i vo rimsko vreme i spored nekolku drugi momenti, koi vo prodol`enie }e gi navedeme).

Mo`na indicija za (makar i delumniot) makedonsko-gr~ki karakter na Idomeja pretstavuva i samata promena na imeto na ovaa oblast. Imeno, ne e sosema jasno zo{to ovaa oblast vo vremeto na vladeeweto na Makedoncite so Svetata zemja (no i potoa, t.e. vo vremeto na Noviot zavet) go nosela imeto Idomeja, a ne Edom. Dali e vo pra{awe samo forma na prethodnoto ime Edom? Mo`ebi e taka, no ako se povikame na faktot deka Selevkidite stavale poznati makedonski imiwa, ne samo na gradovite, tuku i na oblastite vo zemjite so koi vladeele (vklu~uvaj}i ja i toponimijata vo Palestina), mo`ebi imeto Idomeja pretstavuva novo makedonsko ime na ovaa oblast, poradi faktot {to imeto Idomeja napadno potsetuva na imeto na poznatiot anti~komakedonski grad Idomene.

OBLASTA IDOMEJA

Deka vo Idomeja ne `iveele Evrei (barem ne kako dominantno mnozinstvo) svedo~i i ve}e spomenatata geografska karta (Biblija, Zagreb, 1983, pretposledna stranica), na koja oblasta Idomeja jasno e ozna~ena kako oblast {to se nao|a von "judejskoto podra~je vo helenisti~koto vreme".

Ponatamu, vo Prvata Kniga za Makaveite (3,5) pi{uva deka voda~ot na evrejskiot bunt Juda Makavej, koj rekovme deka se borel protiv Makedoncite Selevkidi, `estoko vojuval i protiv `itelite na Idomeja, {to e u{te eden dokaz deka tamu ne `iveele Evrei (barem ne kako mnozinstvo).

Isto taka, ve}e go spomnavme i idomejskiot vojskovoditel, koj se vikal \or|ija i koj isto taka vojuval protiv evrejskite buntovnici. Se znae deka i ova ime bilo ~esto me|u Makedoncite u{te so vekovi pred toa. Flavij go spomnuva i idomeecot Kostobar, koj mu bil zet za sestra na Herod. I ova ime ima helenisti~ka osnova.

Da go spomneme i podatokot deka i vojskovoditelot na Antioh IV, po ime Lizija, koj trgnal so ogromna vojska da go zadu{i evrejskoto vostanie na Makaveite vo Judeja, pred da navleze tamu, otprvin se stacioniral tokmu vo Idomeja (Prva Mak. 3,4). I ova e dokaz deka `itelite na ovaa oblast ne gledale dobronamerno na evrejskoto vostanie {tom mu ponudile gostoqubivost na makedonskiot vojskovoditel.

Kone~no i Josif Flavij sosema jasno ja narekuva Idomeja kako "zemja na strancite" (Antiquities...XII,8,6).

Prireduva~ot i preveduva~ot na ovde citiranite knigi od Flavij, Vilijam Vinston komentiraj}i ja zabele{kata pod broj 25 (Antiquities... XIII), gi citira zborovite na anti~kiot istori~ar Ammounius, vo koi toj veli deka idomejcite ne bile Evrei. Ovde ~itame:

"Idomejcite otrvin ne bea Evrei, tuku Fenikijci i Sirijci, koi podocna bea pot~ineti od Evreite".

Vo prodol`enie ovoj istori~ar pi{uva deka duri potoa idomejcite gi primile evrejskite zakoni, po {to i samite po~nale da bivaat narekuvani kako "Evrei". Ova zna~i deka i idomejcite bile judaizirani isto kako {to bil takov slu~ajot i so nekoi Makedonci i Grci.

Isto pi{uva i Flavij (Antiquities... XV,7,9), koj tvrdi deka za prvpat duri Evreinot Hirkan delumno gi judaiziral Idomejcite.

Zna~i, so sigurnost mo`eme da zaklu~ime deka vo Idomeja (rodnoto mesto na dinastijata na Herod) `iveelo naselenie, koe bilo neprijatelski raspolo`eno kon evrejskite buntovi i koe vojuvalo protiv evrejskite buntovnici. Ponatamu, vidovme deka Idomeja e ozna~ena kako vonjudejsko podra~je. Vpro~em, vidovme deka vojskata na Antioh ovde mo`ela da se stacionira bez problemi, a vidovme i deka i samite idomejci vojuvale protiv Evreite. Ovde sekako se i toga{nite za~uvani imiwa na idomejcite, od koi, pokraj spomnatite li~ni imiwa od dinastijata na Herod so balkanski koren, ovde e i imeto \or|ija.

HEROD GI SPOMNUVA MAKEDONCITE

Kako rezultat na seto dosega izneseno mo`eme da zaklu~ime deka Herod ne bil nitu Evrein, nitu Rimjanin, a iznesovme podatoci spored koi ne mo`el da bide nitu Arap. Te{ko deka mo`el da bide i Grk, povtorno poradi prisustvoto na li~ni imiwa vo negovata dinastija, koi mnogu verojatno deka bile prezemeni od slavnite porane{ni anti~komakedonski vladeja~ki krugovi. Ottamu, so mnogu golema verojatnost mo`eme da ja postavime hipotezata deka toj mo`ebi i navistina poteknuval od redovite na svoevremeno tamudoselenite Makedonci.

Herod vo eden svoj govor pred Evreite i navistina gi spomnal Makedoncite, za koi rekol deka ne go obnovile evrejskiot hram, no deka toj }e go obnovel (Antiquities... XIV, 11,1) {to podocna i navistina go napravil.

Inaku, za vreme na svoeto vladeewe Herod Veliki se poka`al kako golem graditel vo Judeja. Toj gi rekonstruiral Erihon i Erusalim i izgradil izvesen broj teatri, amfiteatri i hipodromi ({to e u{te den dokaz za negovata helenisti~ka religiozna opredelba). Spored Evangelieto po Matej, toj se obidel da go ubie maliot Isus, preku naredbata za masovno ubistvo na site mali ma{ki deca, koi se rodile vo Vitleem. Vsu{nost, rekovme deka toj bil zapamten kako tiranin od strana na Evreite.

Po smrtta na Herod Veliki, Rimjanite ja podelile zemjata na negovoto vladeewe na negovite tri sina: Filip, Arhelaj i Herod Antipa (negovite sinovi Aleksandar i Aristobil prethodno bile ubieni od samiot Herod Veliki otkako otkril dega podgotvuvaat zagovor protiv nego poradi ubistvoto na nivnata majka).

Najpoznat od ovie li~nosti e Herod Antipa. Toa e tokmu toj Herod, koj naredil da mu bide otse~ena glavata na sveti Jovan Krstitel. Poznato e deka toj se o`enil so prethodnata `ena na svojot brat Filip, po ime Herodijada (u{te edno ime so balkanski koren!), na koja pak, voedno & bil ~i~ko, zatoa {to taa bila }erka na Arhelaj, negoviot polubrat. Poradi `elbata na negovata nova `ena Herodijada, Herod Antipa naredil da mu bide otse~ena glavata na sveti Jovan Krstitel. Herod Antipa e najspomnuvaniot od celata nivna dinastija vo Noviot zavet. Vo Evangelieto po Luka (23: 8-12) ~itame deka li~no Isus bil povikan na soslu{uvawe pred Herod Antipa. Po soslu{uvaweto, Herod go ispratil Isusa povtorno kaj Pilat otkako ne na{ol vina kaj nego. Podocna Herod Antipa bil smenet od negovite gospodari Rimjanite.

Od ostanatite bra}a, Arhelaj, bidej}i surovo vladeel, isto taka bil smenet od Rimjanite. Za razlika od niv, Filip mirno vladeel, a po negovata smrt, zemjata so koja vladeel, Rimjanite mu ja dodelile na negoviot bratanec (sin od bratot Aristobul), koj se vikal Agripa.

Agripa bil zamenet so Agripa II i so toa zavr{ilo vladeeweto na Herodovata dinastija, nekade okolu 70 godina po Hrista. I Agripa II e spomnat vo Biblijata poradi toa {to pred nego bil doveden sveti Pavle pred negovoto zaminuvawe za Rim. Otkako ja islu{al odbranata na sveti Pavle nasproti obvinuvawata protiv nego od strana na Evreite, Agripa II mu odgovoril: "U{te malku i }e me ubedi{ da stanam hristijanin" ("Dela apostolski", 25 i 26). Interesno e {to Agripa II imal sestra po ime Berenika, {to pretstavuva u{te edno staro ime, koe bilo ~esto srede porane{nite makedonski vladeja~ki krugovi. Nekoi smetaat deka Berenika (28-79) voedno mu bila i `ena na Herod Agripa II. Taa prvo imala trojca ma`i, a podocna stanala qubovnica i na Rimjaninot Tit, koj podocna stanal rimski imperator.

Kone~no, vo biografijata na Herod Agripa II (Encarta, naslov "Herod Agripa II") isto taka jasno pi{uva deka toj (a sekako i negovite predci, barem po ma{ka strana) ne bil nikakov Evrein. Toj bil vospituvan vo Rim, no sepak ja po~ituval evrejskata tradicija. Ovde ~itame:

"Iako bil romaniziran, Agripa bil dobro zapoznat so obi~aite i tradicijata na Evreite".

MAKEDONECOT AMAN AMADATOV

Koga sme kaj spomnuvaweto na Makedoncite vo Biblijata da go spomneme i Makedonecot Aman Amadatov, koj e spomnat vo Stariot zavet. Imeno, vo Knigata na Estera (9,24), koja bila napi{ana kon krajot na periskoto vladeewe so Svetata zemja (Palestina) spomnat e eden Makedonec po ime Aman Amadatov, koj `iveel na persiskiot dvor i koj gi progonuval Evreite. D-r \or|i Pop-Atanasov vo svojata kniga: "Biblijata za Makedonija i Makedoncite" (Menora, Skopje, 1994, str. 52,53 i 54) pi{uva deka vo koine prevodot (Septuginta) na ovaa kniga Aman Amadatov e opi{an kako Makedonec (Aman Amadaqou Makedwn). No, vo evrejskiot tekst na Biblijata, terminot Makedonec e zamenet so terminot "Agagi", dodeka vo latinskiot prevod na Biblijata (Vulgata), ovoj termin glasi "Agag". D-r \or|i Pop-Atanasov so pravo potsetuva deka prevodot na jazikot koine bil napraven od sedumdeset Evrei, koi odli~no gi poznavale obata jazika (koine i evrejskiot), pa tokmu tie evrejskiot termin Agagi, go prevele so Makedonec. D-r \or|i Pop-Atanasov go postavuva pra{aweto: [to gi nateralo evrejskite preveduva~i terminot Agagi da go poistovetat (prevedat) so etnonimot Makedonec? D-r \or|i Pop-Atanasov se pra{uva i dali re{enieto na ovaa zagatka mo`ebi ne e vo faktot {to pod Agagi mo`ebi se krie imeto na Ajgaj - makedonskiot glaven grad? Imeto na ovoj grad im bilo poznato na evrejskite preveduva~i na Septuginta, taka {to go zamenile terminot Agagi (ajgeecot, t.e. ~ovekot od Ajgaj) so etnonimot Makedonec.

Inaku, vo istata Kniga na Estera (8,12) e spomnato imeto na Aman Amadatov i vo Povelbata na persiskiot car Artakserks, spored koja ovoj car naredil ubistvo na Aman Amadatov zatoa {to gi progonuval Evreite, pravej}i od niv neprijateli na persiskata dr`ava. Vo ovaa Povelba i navistina Aman Amadatov e spomnat kako "Makedonec", koj bil "tu| na persiskata krv". Vsu{nost, d-r \or|i Pop-Atanasov pretpostavuva deka Aman Amadatov mo`ebi bil la`no obvinet od Evreite, pod obvinenie deka navodno sakal "persiskata vlast da ja predade vo racete na Makedoncite " (vo hrvatskiot prevod na Biblijata doslovno pi{uva:"Makedonaca". Est. 8: 12,o), pa zatoa i bil likvidiran po naredba na persiskiot car, iako prethodno u`ival golemo gostoprimstvo vo persiskata dr`ava.

(Prodol`uva)