TVOREC NA PRVOTO SVETSKO KRALSTVO

Deloto na Aleksandar Makedonski, odnosno negoviot pohod na Istok, do Indija, gi fasciniralo lu|eto od anti~ko vreme pa s# do denes. Mnogumina sonuvale za negovata slava (duri i vizantiskiot car Julijan Otpadnik, 361-363); toj bil primer za imitirawe (carot Trajan planiral pohod do Indija, a M. Aurelij Antonin Karakala sonuval da go osvoi celiot Istok, vo 215 god. vojuval vo Mesopotamija) i do dene{ni dni ostanal reper za merewe na uspehot (Cezar na negovi godini bil sosema nepoznat, a Napoleon bil na po~etokot na karierata).

Da se oceni dejnosta i deloto na Aleksandar Makedonski voop{to ne e lesno, za{to negovata sevkupna dejnost se protega re~isi na site domeni na `ivotot: od kulturata i naukata, urbanizacijata i planskata kolonizacija, ekonomijata, voenite tehniki i strategii do dr`avotvornoto delo {to ostanalo nedovr{eno i edinstveno ne go nad`ivealo.

Nasleduvaj}i go od tatka si Filip, nere{enoto pra{awe za hegemonija vo isto~noto Sredozemnomorje, Aleksandar }e go napravi podvigot na site vremiwa: poletniot pohod od Pela do rekata Hifas, najisto~nata reka vo Penxab, denes r. Beas vo Petore~jeto, so {to steknal, do den-denes nenadminata slava. Koga se zboruva za Aleksandar, obi~no se opi{uva negoviot pohod na Istok do najsitni detali, no re~isi nikoga{ ne se spomenuvaat pri~inite za ovoj potfat. Imeno celta na pohodot ne e nikakvo osvojuvawe na teritorii kako {to mo`e da se pomisli na prv pogled, tuku ovoj pohod imal za cel da go re{i pra{aweto za prevlast vo Mediteranot me|u Makedonija i Persija. Pritoa treba da se podvle~e deka pohodot na Aleksandar imal tvore~ki, a ne razurnuva~ki karakter {to e voobi~aeno za potfati od vakov vid. Taka na pr. ima osvojuva~i {to pominale pogolemi rastojanija od Aleksandar, kako Atila, Xingis Kan i dr., no tie seele pusto{, dodeka Aleksandar otkrival, gradel, sozdaval nova kultura, i {to e najva`no novi odnosi me|u narodite zasnovani vrz negovite sfa}awa za ednakvost me|u lu|eto i vrz negoviot kosmopolitizam. Toa bilo sprotivno na gr~kite sfa}awa, duri i na sfa}awata na najistaknatite umovi od negovo vreme kako {to bil eden Aristotel spored kogo "nekoi luge spored nivniot karakter se slobodni, a drugi robovi, i za niv e korisno i oravedno da robuvaat" (Politika, 1255 a) i za Aristotel site barbari spored karakterot bile robovi. Imeno u{te Isokrat go sovetuval Filip deka "treba da im bide dobro~initel na Helenite, kral na Makedoncite i gospodar na barbarite" (Philippos, 5) deka treba da gi prisili barbarite da im slu`at na Helenite kako hejloti (do`ivotni slugi), a pak Aristotel pi{uval deka Aleksandar treba da im bide predvodnik (hegemon) na Helenite a gospodar (despotes) na barbarite (De fortuna Alexandri Magni, I, 6). Aleksandar ne samo {to ne gi prifatil vakvite predlozi, za{to ne gi delel lu|eto na Heleni i na barbari, tuku soglasno so negovite idei i sfa}awa prv vo istorijata na ~ove{tvoto se obidel da ja sprovede na delo idejata za ednakvost na site lu|e (koja bila poznata samo me|u filosofite) so {to bil mnogu ponapred od negovoto vreme, odnosno nekolku vekovi pred judejskiot mesijanizam i pred hristijanstvoto koga masovno }e se propoveda idejata za ednakvost, ama samo na onoj svet. Vo taa smisla Aleksandar e filosof na delo i treba da se stavi na prvo mesto vo nizata filosofi-kosmopoliti. Zatoa Aleksandar mo`el da napravi edinstvena i ogromna dr`ava od raznorodni narodi so razli~ni kulturi, religi, obi~ai ({to ne bi mo`el da ja napravi so gr~ki sfa}awa); dr`ava vo koja celi osum godini nemalo niedna pobuna od strana na "pokorenite" narodi, dr`ava koja sekako bi opstoila dokolku me|u negovite sorabotnici imalo sledbenici na negovite otvoreni i {iroki idei i sfa}awa za odnosite me|u lu|eto i narodite.

Imeno, Aleksandar gi po~ituval tu|ite, barbarski, bo`estva, tu|ite kulturi - od vode~kata gr~ka do kulturite na barbarite, ta duri se o`enil so barbarka. Za `al, vakvite sfa}awa na Aleksandar ne bile sfateni zaradi {to imal i sudiri so makedonskite tradicionalisti, toj odel po pati{ta po koi tie ne mo`ele da odat, malkumina mo`ele da gi razberat negovite idei i planovi i so vremeto s# pove}e se oddale~uval od niv. Kolku pove}e odel napred tolku pove}e bil osamen {to e sudbina na site golemi lu|e koi se pred nivnoto vreme. Na vakvoto nerazbirawe se dol`i i zategnatosta na odnosite me|u nego i oficijalniot istori~ar na pohodot, Kalisten od Olint, vnukot na Aristotel, koj vsu{nost ja ra{iril idejata za nat~ove~kiot, bo`estven karakter na Aleksandar, a istovremeno o~ekuval od Aleksandar da se odnesuva spored gr~kite sfa}awa. Po smrtta na Kalisten (koj bil duhoven inspirator za zagovorot protiv Aleksandar i najverojatno bil ubien) slikata i misleweto za Aleksandar me|u Helenite se menuva za{to ubistvoto se tolkuvalo kako `rtva na avtokratskoto vladeewe na Aleksandar. Pove}e pretstavnici na filosofskata-peripateti~ka {kola na koja & pripa|al Kalisten gi istaknuvale negativnite crti na karakterot na Aleksandar koi bo`em do{le do izraz poslednite godini od `ivotot poradi pregolemata sre}a i vlast, ta taka stanal gordeliv i nezauzdan. Toa e osobeno izrazeno vo spisot "Za Kalisten, ili za `alosta" na Teofrast, sud podocna prifaten i od rimskiot govornik Kikeron i od istoriografot Kurtij Ruf. Kako vo anti~ko vreme taka i denes ima dve protivre~ni ocenki za li~nosta i deloto na Aleksandar. Imeno i denes ima nau~nici koi ne mo`at da prifatat tolku pozitivni i vonredni osobini kaj eden ~ovek, ta se obiduvaat da gi namalat istaknuvaj}i nekoi negativni detali od karakterot i `ivotot na Aleksandar, a tokmu toa poka`uva deka nikoj ne e idealen, pa nitu Aleksandar.

Osven negativnata ocenka: avtokrator, duri tiranin, opien od pregolema vlast i sre}a, ima i pozitivna ocenka: nenadminat dr`avnik (tvorec na novoto dr`avno ureduvawe-apsolutna monarhija od prosveten tip), organizator i tvorec na prvoto svetsko kralstvo (poimot svetsko kralstvo zna~i edinstveno kralstvo bez drugo silno kralstvo vo toj period), vojni~ki genij (novi taktiki i strategii), graditel (spored tradicijata izgradil 70 gradovi od koi dvaesetina se otkrieni na terenot), otkriva~ (novi oblasti, pati{ta, rudni bogatstva), graditel na nov svet i nova kultura so {to stanal me|nik na novata epoha vo istorijata poznata so konvencionalnoto ime kako helenisti~ka epoha ili maskedonska; filosof i me~tatel koj sonuval da ja obedini celata ekumena, da gi preseli lu|eto od Azija vo Evropa i obratno i so sroduvawe, preku me{anite brakovi da vospostavi op{ta sloga i prijatelstvo, ideja otfrlena od negovite sorabotnici vedna{ po negovata smrt za{to nikoj od niv ne mo`el da ja ostvari. So eden zbor negoviot pohod za isto~noto Sredozemje imal isto tolkavo zna~ewe kako otkrivaweto na Amerika za Evropa.

Tradicija za Aleksandar e za~uvana kaj narodite od Indija do Atlanskiot Okean, kako kaj Evreite, taka i kaj hristijanite i muslimanite. Popularniot Roman za Aleksandar od Pseudo Kalisten e za~uvan vo pove}e od 80 jazici, bil preveden najprvo na latinski, a denes na pove}e od 24 jazici.

Aleksandar bil ne samo nedosti`en ideal za sekoj vojskovodec, tuku i tvorec na novo ustrojstvo, novata epoha vo istorijata na ~ove{tvoto, a so toa na nov i na poinakov svet. Idejata za obedinuvawe na ekumenata denes mo`ebi pove}e od sekoga{ mu e bliska na sovremeniot ~ovek i za `al s# u{te neostvarena.