Sveti Naum Ohridski i ra|aweto na Sveti Jovan Krstitel SOEDINUVAWE SO HRISTA Pi{uva: axika @ivanka FILIPOVSKA
S veti Naum Ohridski go ozari slovenskiot svet so svetlinata na prosvetata, kulturata i znaeweto. Zatoa Bog go oven~a so nevenliv venec na slavata i preku negovite silni molitvi na lu|eto im dava iscelenie. "Soedinuvaj}i se so Hrista, si go ostavil svetot; `iveej}i so duh, teloto si go raspnal, prebla`en Naume. Si se stremel kako apostolite, da se podvizava{, i bezbrojnoto mizijsko mno`estvo vo verata si go vovel. Taka i nas so tvoite molitvi izbavi n# od isku{enija" - Troparot so malku zborovi, no silni, ispolneti so blagodet, go raduva duhot na ~ovekot.NEUMORNIOT SVETITEL Makedonskata pravoslavna crkva n# povikuva da se poklonime na svetiot grob i ~udotvornite mo{ti na golemiot svet otec sveti Naum Ohridski ~udotvorec, u~enikot na svetite Kiril i Metodij, za{titnikot na makedonskiot narod, pomo{nikot i iscelitelot na ~ove~kite telesni i duhovni bolesti poznava~ot na mnogu jazici, mudriot i tih u~itel, ve~niot rakovoditel na monasite, preveduva~ot na Svetoto pismo i golem broj knigi od gr~ki na slovenski jazik, istrajniot podvi`nik i silniot molitel pred Boga za mir i spasenie na lu|eto od celiot svet. Reki od poklonici od Makedonija i od cel svet na treti juli doa|aat na bregot na Ohridskoto Ezero kade {to se nao|a manastirot "Sv.Naum Ohridski", da se poklonat i da go celivat grobot na silniot i neumoren Svetitel da gi iska`at svoite bolki, no i blagodarnost, {to zaedno so slavnite svetiteli Kiril i Metodij, bogomudriot Sv. Kliment Ohridski, Sv. Sava, Sv. Gorazd i Sv. Angelarij, ne dozvolija makedonskiot narod da se "zagubi vo moreto na tu|inski vlijanija". Prodadeniot kako rob Sveti Naum, frlen i ma~en vo zatvor, prodol`uva niz site vekovi da ja brani Makedonija i celiot slovenski narod: "Vie znaete od kade ste i zo{to ste do{le vo ovaa slovenska zemja, znaete deka ovde ne ste po`elni." Na sedmi juli celiot pravoslaven hristijanski rod se raduva na neobi~noto bo`jo ~udo {to se slu~ilo pred okolu 2000 g., koga starata Elisaveta za prv pat stanala majka i go rodila sv. Jovan Krstitel, a nemiot Zaharie, {tom go napi{a na daska imeto Jovan, progovoril: "Jas sum Gavril, koj stoi pred Boga; praten sum da zboruvam so tebe i da te izvestam za ovaa radost... @ena ti Elisaveta }e rodi sin, i }e mu stavi{ ime Jovan... i mnozina }e se zaraduvaat poradi negovoto ra|awe. Za{to toj }e bide golem pred Gospoda" (Sv. ev. Luka). PRESVETA TROICA Na osmiot den go obrezale mladenecot i mu dale ime Jovan. Sv. Jovan Zlatoust pi{uva za sv. Elisaveta: "kako `ena, za~na po priroda; a natprirodno e toa {to vo starosta rodi so blagodatta na Svetiot duh, a ne so silata na prirodata". [tom Elisaveta ja videla pre~ista Deva Marija koja do{la kaj nea na gosti, Jovan zaigral vo maj~inata utroba. Glasot za ubistvoto na 14.000 deca vo Vitleem po naredba na car Irod stignal i vo Hevron. Sv. Elisaveta so Jovan vo racete izbegala vo Visokata Gora i zabele`uvaj}i deka vojnicite se pribli`uvaat kon nea, se skrila vo karpata {to se otvorila po bo`ja volja. Nabrgu sv. Elisaveta po~inala. Irodovite vojnici go ubile sv. Zaharie vo hramot, oti ne im go predal svojot sin da go ubijat. Sv. Jovan Prete~a odel pred Gospod kako predvesnik: "Jas sum glas na onoj koj vika vo pustinata. Izramnete go patot na Gospoda..." (Sv. ev. po Jovan). Toj go povikuval narodot na pokajanie i kr{tevawe. Go krstil Gospod Isus Hristos vo rekata Jordan i pri toa Bog se javuva vo tri lica, Presveta Troica. "Go vidov Duhot da sleguva od neboto kako gulab i ostana nad Nego... I jas vidov i posvedo~iv deka e OVOJ SIN BO@JI" (Sv. ev. po Jovan). |
|