Istorijata ne e samo minato

JUDEJSKIOT KRAL HEROD SVOITE PARI GI PI[UVAL NA JAZIKOT KOINE!

Pi{uva: Aleksandar DONSKI

  • Herod Veliki (iako bil kral na evrejskata dr`ava) po svoeto ubeduvawe voop{to ne pripa|al na judaizmot, tuku bil pripadnik na helenisti~kata religiozna opredelba!
  • Anti~kiot evrejski istori~ar Josif Flavij napi{al deka kralot Herod Evreite go smetale Herod kako "stranec" vo svojata zemja i zatoa mu organizirale atentat!

Kako vtor segment vo potkrepa na pretpostavkata za mo`notomakedonsko etni~kopoteklo na judejskiot kral Herod }e spomneme u{te eden notoren fakt, koj e malku poznat vo po{irokata javnost. Imeno, Herod Veliki (iako bil kral na evrejskata dr`ava), po svoeto religiozno ubeduvawe voop{to ne pripa|al na judaizmot, tuku bil pripadnik na helenisti~kata religiozna opredelba! Ve}e navedovme podatoci deka na helenisti~kata religiozna opredelba vo Svetata zemja glavno pripa|ale potomcite na tamudoselenite Makedonci i Grci. Tokmu Makedoncite Selevkidi dolgo vreme se obiduvale da ja nalo`at helenizacijata na tamo{noto evrejsko naselenie.

Paralelno so dokazite za helenisti~kata religiozna opredelba na Herod Veliki }e ponudime i drugi dokazi od koi se gleda deka toj ne bil nikakov Evrein.

Vo biografijata na Herod Veliki od enciklopedijata Encarta, dadeni se u{te dokazi od koi se potvrduva negovoto neevrejski etni~ko poteklo. Ovde ~itame deka za da gi smiri odnosite so Evreite toj se o`enil so Evrejkata Mirjam, koja podocna ja pogubil.

Bakarna moneta od vremeto na Herod Veliki so pretstava na orelot

Vpro~em, deka Herod Veliki ne bil nikakov Evrein tvrdi i anti~kiot evrejski istori~ar Josif Flavij. Najnapred Flavij pi{uva deka Herod Veliki im pomagal na Rimjanite da go zazemat gradot Erusalim. Ova e u{te eden silen dokaz za negovoto neevrejsko etni~ko poteklo, {tom im pomognal na Rimjanite da gi porazat Evreite. Flavij pi{uva deka Evreite vo Erusalim `estoko se borele protiv Rimjanite i protiv Herod Veliki i ne sakale toj da im bide postaven za vladetel. Vo vrska so ova ~itame:

"Evreite se zatvorile vnatre vo yidinite na gradot i se borele protiv Herod so golema `ar. Celiot narod se zdru`il zaedno". (Antiquities... XIV,16,2).

EVREITE PROTIV HEROD VELIKI

Flavij i preku drugi primeri sosema jasno svedo~i za netrpenieto na Evreite kon Herod Veliki, zatoa {to ne se pridr`uval kon nivnite zakoni, {to zna~i deka toj nitu bil Evrein, nitu mu pripa|al na judaizmot. Flavij gi opi{uva `albite na Evreite protiv Herod Veliki {to gi upatile na svojot sve{tenik Hirkan (Antiquities...XIV,9,3). Isto taka Flavij pi{uva i deka sestrata na Herod se razvela od svojot soprug Kostobar po nejzina `elba, {to bilo vo sprotivnost so evrejskite zakoni, na {to Ereite `ol~no reagirale (Antiquities...XV,7,10).

Flavij zaklu~uva deka:

"Herod rabotel sprotivno od zakonite na negovata zemja i gi poni`il nivnite (evrejskite, z.m.) drevni pravila, prezentiraj}i stranski obi~ai..." (Antiquities... XV,8,1).

Vo prodol`enie Flavij opi{uva nekolku elementi od helenisti~kata kultura {to Herod im gi nametnal na Evreite. Herod duri im organiziral i olimpijadi na Evreite. Za seto ova Flavij pi{uva deka bilo "sprotivno na evrejskite obi~ai" (isto, 8,1). Toj pi{uva i deka Herod poka`al "brutalnost kon zakonite na nivnata zemja", a vrv na seto toa bilo postavuvaweto na zlaten orel (simbol na bogot Zevs) od strana na Herod nad Golemata porta na glavniot evrejski hram (Antiquities...XVII,6,2). Poradi toa Evreite mu podgotvile atentat na Herod, no ne uspeale da go ubijat (Antiquities... XV,8,3-4).

Flavij detalno go opi{uva i pogrebot na Herod Veliki i od ovoj opis jasno se gleda deka toj bil pogreban spored helenisti~kite obi~ai.

]e spomneme u{te eden mnogu interesen podatok. Se raboti za parite {to gi koval Herod Veliki. Site natpisi na ovie pari bile na jazikot koine. Ovde prilo`uvame edna bakarna moneta kovana vo negovo vreme. Na aversot e pretstaven orel (simbolot na Zevs), a na reversot ima natpis na jazikot koine, koj glasi "Na kralot Herod". Vsu{nost Herod Veliki bil prviot evrejski vladetel ~ii moneti celosno bile ispi{ani na jazikot koine.

Vrz osnova na site ovie soznanija, vo spomnatata biografija na Herod Veliki (Encarta, cit. delo) pi{uva deka toj vsu{nost bil mrazen od Evreite, poradi toa {to bil stranec. Ovde ~itame:

"Herod bil mrazen od Evreite bidej}i bil stranec i prijatel na Rimjanite".

Za genezata na semejstvoto na Herod Veliki pi{uva i ranohristijanskiot istori~ar Euzebie, koj prenesuva podatoci od postari izvori. I Euzebie decidno tvrdi deka Herod ne bil nikakov Evrein, tuku deka bil stranec! Ovde ~itame:

"Vo vremeto na Hrista, vo sklad so proro{tvoto, dojde krajot na vladetelite koi vladeeja so evrejskiot narod kako naslednici u{te od staro vreme i Herod, prviot stranec stana nivni kral." (Eusebius of Caesarea: Church History, Book I, Chapter 6, The Statements of Irenaeus in regard to the Divine Scriptures).

Ponatamu:

"Koga Herod, prviot vladetel so stranska krv, stana kral, proro{tvoto na Mojsie celosno se ispolni." (Isto).

I ponatamu:

"Herod be{e prviot stranec komu Rimjanite mu go dadoa kralstvoto na Evreite." (Isto).

Euzebie go citira istori~arot Afrikan (Africanus), koj napi{al deka eden od predcite na Herod Veliki, isto taka se vikal Herod i bil sve{tenik vo eden hram posveten na Apolon vo gradot A{kelon (Eusebius of Caesarea: Church History, Book I, Chapter 7, The Alleged Discrepancy in the Gospels in regard to the Genealogy of Christ). Ovoj podatok, dokolku e vistinit, u{te pove}e ja potkrepuva vistinata za helenisti~kata religiozna opredelba na Herod Veliki, t.e. pretpostavkata za negovoto mo`no makedonsko etni~ko poteklo. Afrikan pi{uva i deka Herod Veliki namerno gi uni{til podatocite za semejnoto poteklo na mnozina Evrei poradi strav da ne se otkrielo ne{to za negovoto sopstveno poteklo. Euzebie pi{uva deka na takov na~in Herod mo`el polesno da se prika`e sebesi kako potomok na nekoe slavno semejstvo. (Isto, Book I, Chapter 7).

Da ka`eme ne{to i za istorijatot na dinastijata na Herod Veliki. Ovaa dinastija po~nala da vladee so golem del od Svetata zemja u{te od vremeto koga nezavisnata evrejska dr`ava na Makaveite ve}e po~nala da propa|a.

Vo biografijata na Herod Veliki vo spomnatata Grolier enciklopedija. ~itame:

"Dedoto i tatkoto na Herod Veliki go nosele imeto Antipater. Tie bile guverneri na provincijata Idomeja, koi se vozdignale na vlast za vreme na opa|aweto na mo}ta na Makaveite. Za vreme na okupacijata na Sirija i na Palestina od strana na Rimjanite, tatkoto na Herod, preku ve{ta diplomatija, uspeal da dobie rimsko dr`avjanstvo, po {to bil nazna~en za prokurator na Judeja. Herod Veliki (sinot na Antipater, z.m.) podocna, od strana na Rimjanite, bil postaven za kral na Judeja, so koja vladeel od Erusalim po 37 godina pred Hrista... Herod ja {irel helenizacijata pome|u Evreite..."

No, da ka`eme nakratko ne{to za nastanite {to se odigrale vo vrska so doa|aweto na Antipater (tatkoto na Herod Veliki) na vlast vo Judeja. ]e prodol`ime so opisot na istoriskite nastani vo Judeja onamu od kade {to zastanavme koga pi{uvavme za {ireweto i krajot na nezavisnata evrejska dr`ava, koja nastanala kako rezultat na evrejskoto vostanie protiv Makedoncite Selevkidi. Ve}e rekovme deka vo 63 godina pred Hrista Rimjanite go osvoile Erusalim, otstranuvaj}i go judejskiot kral od semejstvoto Makeavei, po ime Aristobul II (sinot na Jovan Hirkan). Na negovo mesto Rimjanite go postavile negoviot brat Hirkan II (no samo kako visok sve{tenik, a ne kako kral). Rimjanite ja reducirale i teritorijata na nivnata ve}e poluzavisna dr`ava. Toga{, Antipater (tatkoto na Herod Veliki) poradi svojata poddr{ka na Hirkan II, so obilna pomo{ od Cezar, uspeal da dojde na samiot vrv na vlasta vo Judeja (iako pripa|al na helenisti~kata kultura i iako bil rodum od Idomeja, t.e. imal vonjudejsko poteklo). Antipater bil ubien vo 43 godina pred Hrista, a na negovo mesto do{ol sinot na negoviot oponent Aristobul II, koj se vikal Antigon II (u{te edno ime od makedonskiot onomastikon, a ovde sekako e i imeto na negovata sestra Aleksandra). Antigon II, sosema razbirlivo, go izbrkal od vlasta i Hirkan II. Me|utoa, Rimskiot senat donel odluka Antigon II da bide simnat od vlasta i na negovo mesto, vo 37 godina pred Hrista, za kral na poluzavisnata dr`ava Judeja, bil postaven Herod Veliki - sinot na prethodno ubieniot Antipater. Vo znak na odmazda, Herod naredil ubistvo na Antigon II i povtorno go vratil Hirkan II vo Erusalim. No, podocna Hirkan II u~estvuval vo zagovor protiv Herod, poradi {to i toj bil likvidiran vo 30 godina pred Hrista.

Da zaklu~ime deka Antipater (tatkoto na Herod Veliki), sepak bil blizok do vlasta na Makaveite, iako toa voop{to ne zna~i deka bil Evrein (posebno zatoa {to navedovme pove}e svedo{tva deka negoviot sin Herod Veliki ne samo {to ne bil nikakov Evrein, tuku i deka toj bil mrazen od Evreite, koi go smetale za stranec).

Pripadnicite na Herodovata dinastija ne mo`ele da bidat nitu Rimjani. Ve}e spomnavme deka Antipater (tatkoto na Herod Veliki) duri otkako prezel ve{ta diplomatija uspeal da dobie rimsko dr`avjanstvo.

HEROD VOJUVAL PROTIV ARAPITE

Flavij pi{uva deka vo taa ve{ta diplomatija Antipater uspeal da gi ubedi egipetskite Evrei da & pomagaat na vojskata na Cezar, poradi {to toj go nagradil so rimsko gra|ansko pravo. Vo eden govor, Antipater za da gi ubedi egipetskite Evrei da go poslu{aat i da mu pomognat na Cezar, duri im izjavil deka i toj bil "Evrein" (Antiquities... XIV,8,1), {to sekako deka ne odgovara na vistinata, ako se zemat predvid site poznati istoriski podatoci za negoviot `ivot {to ovde gi naveduvame (negovoto idomejsko poteklo, helenisti~kata religiozna opredelba i sl.).

Otkako doka`avme deka (spored relevantnite narativni izvori) Herod Veliki ne bil nikakov Evrein, da odgovorime i na pra{aweto: Dali mo`ebi toj i ma{kite pripadnici na negovata dinastija bile Arapi (kako {to pi{uva vo Encarta)? Te{ko deka mo`e da se pretpostavi vakvo ne{to. Ne samo poradi toa {to Arapite toga{ ne nosele imiwa od postariot makedonski i helenisti~ki onomastikon, i ne samo poradi negovata pripadnost kon helenisti~ka religiozna opredelba, tuku i poradi faktot {to Herod Veliki `estoko vojuval protiv Arapite. Vpro~em, toj izgradil brojni tvrdini vo Judeja tokmu poradi za{tita od Arapite. Vo negovata gorespomnata biografija (Grolier, cit. delo)~itame:

"Za da ja za{titi Judeja od navleguvawata na Arapite, toj izgradil ili obnovil sinxir od tvrdini..."

Flavij ja opi{uva i `estokata vojna na Herod Veliki protiv Arapite (Antiquities... XIV, 5, 1), kako i negoviot govor protiv Arapite (Antiquities... XIV, 5,3).

(Prodol`uva)