INTERVJU : Zmago Jelin~i~, pretsedatel na Slovene~kata nacionalna partija

NA MAKEDONIJA I SE ZAKANUVA KOSOVSKA REPRIZA

Razgovaral: Dimitar ^ULEV

  • Zo{to Amerikancite ne se gri`at za Liberija, Siera Leone, Ruanda, kade {to za godina - dve ima pove}e od edinaeset milioni zaginati?
  • Niv im treba{e poligon srede Evropa, da se sozdade nekoj problemati~en del, nekoe `ari{te koe postojano }e plamti taka {to Evropa ne }e mo`e da se stabilizira i da ne stane silen ekonomski rival na SAD

Zmago Jelin~i~, eden od {eesette u~esnici na Ros-Rot seminarot {to se odr`a vo minatata nedela vo Ohrid, go svrte vnimanieto na prisutnite na raspravata za "Regionalnata bezbednost i sorabotka" so neo~kuvanoto pra{awe koe ostana bez odgovor: Dali Makedonija, dokolku ne odgovori na maksimalisti~kite pra{awa na politi~kite pretstavnici na albanskoto malcinstvo, utre ili vo dogledna idnina }e se soo~i so bombardirawe na Skopje.

Jelin~i~, pretsedatel na Slovene~kata nacionalna partija, za "Utrinski vesnik" govori za idninata na regionot, za perspektivite za evroatlantskite integracii za igrite na golemite i malite.

Ja poso~ivte Makedonija kako idna scena za repriza na ona {to minatata godina, pa i sega se slu~uva vo Kosovo?

JELIN^I^: Poznato e deka odredeni sili koi rabotea vo ramkite na takanare~enata OVK postojano razmisluvaat, a toa go imaat i kako cel - formirawe na takanare~ena "Golema Albanija" spored planovite od 1943 godina so glaven grad Pri{tina. Vo odredeni krugovi na Albancite, a takvi nema malku, permanentno se razmisluva za toa. Za postignuvawe na taa cel e potrebno da po~ne da se problematizira pra{aweto za statusot na albanskoto malcinstvo vo Makedonija i toa ve}e se pravi. Baraweto za avtonomen univerzitet vo Tetovo e eden od tie prvi ~ekori i nema da se zapre na toa iako me|unarodnata zaednica ponudi koncept za multietni~ki univerzitet. No, po moe mislewe toa e re{enie za kratko vreme i Albancite nama da zaprat. Drug problem e evidentnata statistika spored koja za 15-20 godini albanskata populacija vo Makedonija }e bide mnozinska.

Ne ste ubedeni vo pravilnosta na politikata na makedonskata dr`ava kon malcinstvata koja se poso~uva kako vistinski metod da se so~uva vnatre{nata bezbednost?

JELIN^I^: Ne, toa nema da re{i ni{to. Fakt e deka populaciskata eksplozija }e go donese albanskoto mnozinstvo do site dr`avni institucii, vo Parlamentot, }e dojde do glasawe i mislam deka prvo {to }e go storat e da go proglasat albanskiot za slu`ben jazik.

Na seminarot ne biravte zborovi za intervencijata na NATO vo Kosovo?

JELIN^I^: Da i toa ne e prv pat. Taa akcija be{e protiv ustanovenite principi na ON. Mislam deka toa be{e edna od najgolemite gre{ki {to mo`e{e da gi napravi me|unarodnata zaednica. Ne mo`e na nasilstvo da se odgovara so nasilstvo. No, toa go storija Amerikancite. Napadnaa suverena zemja, a toa e nesfatlivo, osobeno ako se znae deka vo svetot ima mnogu po`e{ki problemi otkolku Kosovo. Na primer Liberija, Siera Leone, Ruanda, kade {to vo poslednive godina - dve ima pove}e od 11 milioni zaginati. Zo{to Amerikancite ne se interesiraat za toa?

Smetate deka intervencijata imala druga zadnina, a ne spre~uvawe na etni~koto ~istewe?

JELIN^I^: Jasno e deka niv im treba{e poligon srede Evropa, da se sozdade nekoj problemati~en del, nekoe `ari{te koe postojano }e plamti taka {to Evropa ne }e mo`e da se stabilizira i da ne stane silen ekonomski rival na SAD.

Imate malku poinakov pristap kon Kosovo od ona {to na primer sme naviknati da go smetame kako stav na Slovencite kon ovoj del od Balkanot. Tuka u{te se sve`i se}avawata na sobirot za poddr{ka na Kosovo, proletta '89 i sloganot "Kosovo moja de`ela".

JELIN^I^: Toa bea "nekoi" vo Slovenija. Pogolemiot del od Slovencite, a tuka e i mojata partija, ne sekoj pat razmisluvaa onaka kako {to e oficijalnata politika vo daden moment. Za lanskata intervencija pogolemiot del smeta deka bilo gre{ka. I ne samo toa: koga Vladata dade odobrenie za prelet na NATO avionite nad Slovenija, Ustavniot sud taa odluka ja oceni kako protivustavna za{to za toa treba{e da rasprava Parlamentot. Toa be{e ~in na dodvoruvawe na nekoi na{i politi~ari na Amerikancite.

Nemate vlakna na jazikot koga govorite za malcinstvata. Dali se smetate za nacionalist?

JELIN^I^: Da, no nie sme levi nacionalisti. Partijata e osnovana vo 1927 godina i edna od prvite vo antifa{isti~kiot otpor. Sekoj mora da e nacionalist. Sekoj Francuzin e nacionalist, sekoj Angli~anec, no samo na ovie prostori pod toa se podrazbira ne{to lo{o.

Kako Slovenija go re{ava problemot na malcinstvata?

JELIN^I^: Postojat dve: italijansko i ungarsko malcinstvo so tri, odnosno sedum iljadi pripadnici.

Integrirani se vo op{testvoto, imaat svoi zagarantirani mesta vo Parlamentot. No, toa e avtohtono malcinstvo, {to e porazli~en slu~aj od Makedonija kade {to albanskoto malcinstvo ne se zgolemuva samo vrz osnova na natalitetot, tuku i od mehani~kiot priliv. Spored onie podatoci koi{to jas gi dobivam kako ~len na Odborot za odbrana na Zapadnoevrospkata unija, ima ogromen broj lu|e koi pritiskaat na Makedonija i sakaat da zemat makedonsko dr`avjanstvo poradi odredeni motivi.

Kolku Slovenija se gleda sebe kako del od ovoj region?

JELIN^I^: Slovenija sebesi se gleda kako zemja od Centralna Evropa, no smetam deka mora da sorabotuva so ovoj region. Ogromna gre{ka na na{ata Vlada e {to Qubqana s# u{te nema diplomatski odnosi so Belgrad. Mislam deka Slovenija mo`e mnogu da vlijae na rabotata na Paktot za stabilnost, no samo dokolku Evropa i SAD ja tretiraat Slovenija kako poznava~ na ovoj region i kone~no kako nekoga{en del od istata dr`ava Jugoslavija.

(Prezemeno od "Utrinski vesnik")