NA SULEJMANI MU SE TESNI EVROPSKITE STANDARDI!

MS: So Predlog-zakonot za visoko obrazovanie se predviduva otvorawe na privaten univerzitet na albanski jazik koj Me|unarodnata zaednica }e go finansira vo prvite ~etiri godini. [to }e se slu~i po izminuvaweto na ovoj rok?

BELI^ANEC: Spored moite informacii ne stanuva zbor za univerzitet. Spored noviot Predlog-zakon, se razbira ako bide usvoen, za univerzitet trebaat najmalku pet fakulteti so svojstvo na pravno lice ili sedum bez takvo svojstvo. Vo slu~ajov stanuva zbor za eden proekt vo koj }e bidat opfateni studii od oblasta na delovnoto pravo i administracijata (administrativnoto pravo). Vo proektot ima{e i edukacija na u~iteli od petto do osmo oddelenie, no bidej}i taa obvrska ja prezede dr`avata, sega zasega s# se sveduva na dva uslovno re~eno fakulteti, a mo`ebi }e bide i eden. Toa e prvo. Vtoro, ne stanuva zbor za albanski univerzitet. Toa e privatna visokoobrazovna organizacija vo koja vo soglasnost so Zakonot nastavata }e mo`e da se izveduva vo slu~ajov i na jazikot na nacionalnostite, me|utoa istovremeno i na angliski i na makedonski jazik. Zna~i, stanuva zbor za multilingvisti~ka visokoobrazovna institucija na koja mo`at da imaat pristap site gra|ani na Makedonija. Sekoja privatna visokoobrazovna organizacija smeta na pla}awe na studiite. Verojatno taa }e bide donirana vo prvite ~etiri godini, a se nadevam deka taka }e bide i ponatamu, zatoa {to studiite }e bidat profilirani kako evropski. Imaj}i ja predvid sostojbata na Balkanot, ubeden sum deka Evropskata zaednica i SAD }e gi poddr`at studiite koi se eden pandan na ovaa improvizacija vo Re~ica. Verojatno }e ima kandidati koi so pla}awe }e obezbedat i samofinansirawe na studiite. Spored toa apsolutno bi bilo sprotivno na Zakonot toj da se preobrazi vo dr`aven, zatoa {to dr`avata prethodno treba da donese zakon. Na ovie nasoki, spored zakonot, nastavata ne mo`e da se izveduva na jazicite na nacionalnostite. Takvata nastava mo`e da se izveduva samo na Pedago{kite fakulteti za u~iteli od prvo do osmo oddelenie, metodikite i pedagogiite za srednoto obrazovanie i vo oblasta na kulturata i jazicite. Spored toa najnapred treba da se izmeni zakonot, a toa bi bilo sprotivno na Ustavot. Ottuka reakcijata t.e baraweto t.n. tetovski univerzitet da se promovira vo dr`aven e nevozmo`no. Ne stanuva zbor samo za nekoja volja na nekogo.

MS: Gospodinot Maks van der [tul, visok komesar na OBSE za malcinski pra{awa, veli deka so vakviot zakon sme ~ekor poblisku do Evropa. Navedete ni barem nekolku zemji vo koi problemot so visokoto obrazovanie na nacionalnostite, odnosno malcinstvata, e re{en na vakov na~in?

BELI^ANEC: Evropa e {arena kako tigrova ko`a so golem broj nacionalnosti. Postojat golem broj konflikti vo Evropa. Zemete ja Irska, Turcija, Baskite, Korzika itn. Kaj nas e karakteristi~no {to jazi~noto pra{awe e ispolitizirano. Ovie problemi bea prisutni i vo Romanija, kade {to `iveat dva miliona Ungarci. Vo Ungarija `iveat i Romanci. Problemot se javuva i vo Estonija i vo Letonija, kade {to ima brojno malcinstvo Rusi. Mnogu seriozni problemi za Rusite se javuvaat vo centralnoaziskite zemji koi se osamostoeni. Na krajot na krai{tata ova pra{awe mora da se otvori i vo Bugarija, Grcija, Albanija. Zo{to toa drugite ne go pravat, a zo{to nie go pravame? Ednostavno drugite ne go pravat ili ve}e go pravat kako {to ja napomnav Romanija, Ungarija. Vo Germanija i [panija se bara re{enie. Nekade sudirite ne se na jazi~na osnova, tuku na verska kako {to e Irska. Del od evropskite standardi se normirani vo konvencii koi se obvrska, a del vo preporaki. Toa e platformata na koja Evropa se obiduva da gi razre{i me|unacionalnite, jazi~nite i drugite konflikti. Ne e grev {to Makedonija toa go pravi pobrzo od drugite. Toa proizleguva od na{ata realna sostojba. Zo{to doa|a Van der [tul vo Makedonija kako visok komesar za krizni sostojbi na OBSE? Zatoa {to nie imame krizna sostojba. Imame edna nacionalnost koja go ignorira pravniot re`im i vospostavi visokoobrazovna institucija. Koga taa e vospostavena nadvor od Zakonot, nie mora da propi{eme pravila spored koi site vo ovaa dr`ava }e se odnesuvaat. Zakonot ne zna~i ni{to drugo, tuku kako da se odnesuvaat gra|anite na Makedonija koga gi ostvaruvaat svoite prava. Vo slu~ajov patokaz ni se evropskite pravila. Del normirani vo Konvencija kako {to e Ramkovnata konvencija za malcinskite jazici kako i drugi preporaki koi najverojatno za dve-tri godini }e stanat konvencii. Vo taa smisla gospodinot [tul veli deka sme poblisku do Evropa. Toa go pravime mnogu pobrzo od toa {to doprva treba da go napravat ne samo na{ite sosedi, tuku i drugite. Jasna e opredelbata na EU: Onie koi pobrzo }e se prilagodat na evropskite standardi, pobrzo }e stanat nejzini ~lenki. Ne mo`am da go razberam na{eto inaetewe zo{to nie pravime ne{to, {to drugite ne pravat. I drugite toa }e mora da go napravat. Ili }e `iveeme vo op{testvo na konflikti ili vo op{testvo vo koe gra|anite }e gi optimaliziraat svoite gra|anski prava!

BELI^ANEC: Toa e najnormalno {to nemu ne mu se dopa|a. Zakonot gi nacrta granicite vo koj mo`e da se ostvaruva demokratijata spored evropski standardi. Evidentno e deka tie granici mu se tesni. Toj saka da izleze nadvor od evropskite standardi, nadvor ona {to kako najvisok demokratski dostrel denes se smeta vo Evopa. Toj ne bara evropski pravila, tuku drugi. Tie negovi izjavi ne samo {to se lo{o primeni, tuku vo niv ve}e po~nuvaat poseriozno da se somnevaat evropskite zemji deka tetovskiot parauniverzitet ne e proekcija za obrazovanie, tuku e proekcija za politika. Toga{ i poinaku }e po~nat da se odnesuvaat. Koga Evropa go poddr`a ovoj zakon im stavi do znaewe na site vo ovaa dr`ava, i na Sulejmani i na drugite, deka nema da bidat poddr`uvani nivnite inicijativi. Inicijativata na Van der [tul e proektot na Evropa. Inicijativata na gospodinot Sulejmani samo gi zaostruva i gi politizira odnosite Negovite izjavi deka ili negoviot proekt }e uspee ili Makedonija }e ja nema, se stupidni i na granicata na razumot. ^ovek koj sebesi se proglasuva za prosvetitel, koga }e izgovori vakvi zborovi, lo{o se pretstavuva pred doma{nata i stranskata javnost. Zna~i, nie ve}e ne diskutirame za obrazovanie, zatoa {to koga zakonot dava mo`nost nivnata gra|anska inicijativa da ja podvedat pod standardite i re`imite na zakonot. t.e da ja legaliziraat, a tie ja odbivaat taa mo`nost, toga{ vo pra{awe e nekoj drug proekt. Za nego dr`avata si ima svoi odbranbeni mehanizmi.

BELI^ANEC: Za ova pra{awe sakam da bidam deciden. Rabotnata grupa koja ja vodev izraboti raboten tekst i go prezentira na javnosta. Vo nego vo preodnite odredbi nema re{enie za zateknatite sostojbi. Toga{ decidno rekov: Spored mene ne e vospostavena nekoja pravna sostojba za da mo`e vo preodnite odredbi taa da se re{ava na praven na~in. To~no e deka e vospostavena edna sostojba vo koja vo ramkite na taa gra|anska icijativa koja ja narekuvame tetovski univerzitet, se vr{i nekoj vid obrazoven proce. Vo toj izminat period ne postoeja dr`avni normi kako da se legalizira pravoto na gra|aninot da osnova privatna visokoobrazovna organizacija. Postoi edna moralna politi~ka obvrska na dr`avata da im dade {ansa na tie lica koi tamu posetuvale nastava da mo`at da se vklu~at vo visokoobrazovnite institucii koi imaat licenca da vr{at visokoobrazovna dejnost. Imame dve mo`nosti: da go ignorirame faktot deka tamu se vklu~eni dve-tri iljadi lu|e, ili da im se dade {ansa da se vklu~at vo regularniot visokoobrazoven sistem. Ne stanuva zbor voop{to za priznavawe na diplomite. Me|unarodnata zaednica toa ne go bara{e. Idejata koja be{e prisutna i za koja site se dogovorivme i na poslednata sredba vo Viena i so pretstavnici na Albancite, be{e ova pra{awe da se re{ava kako pedago{ko humano pra{awe, po donesuvaweto na zakonot i vospostavuvaweto na visokoobrazovnite institucii koi toj gi predviduva. Me|utoa, vo politikata politi~arite se poznati po toa {to ne si stojat na zborot. Tie na odreden na~in go pokrenaa pra{aweto za proverka na znaeweto, a ne na diplomite. Za vakvo ne{to e dadena mo`nost i vo zakonot. Kako taa }e pomine vo Parlametot, ne znam. Jas s# u{te si ostanuvam na stavot deka toa pra{awe mnogu posoodvetno i na pouspe{en na~in mo`e da bide razre{eno ako se re{ava po donesuvaweto na zakonot, nadvor od ovoj zakon i vo ramkite na univerzitetskata avtonomija, kako obrazovno pra{awe.

BELI^ANEC: Privatni univerziteti kako {to rekov ne mo`at da nastanat, zaradi toa {to treba da imate sredstva i kriti~na masa na naselenie. I Albancite so ~etiristotini - ~etiristotini i pedeset iljadi nemat kriti~na masa za univerzitet, a treba i kadri. Samo generaciski da izrasnete profesori vi trebaat deset do petnaeset godini. Ako saka nekoj da improvizira, nanesuva {teta na sopstvenite generacii. Ne slu~ajno, kolku {to jas znam, niedno od decata na ovie poseriozni albanski politi~ari ne im studira na gra|anskata inicijativa tetovski univerzitet. Site studiraat na visokoobrazovnite organizacii vo zemjava ili nadvor. Ne e ~esno tie generacii da se doveduvaat vo zabluda deka posetuvaat univerzitet, koga toa ne e univerzitet. Za da bide univerzitet mora da ispolni odredeni normativi i standardi. Jas ne velam deka nema intelektualen potencijal kaj Albancite da se organiziraat, no za toa treba vreme i sredstva. Nabrgu site na Balkanov }e razbereme deka primaren treba da ni bide angliskiot, francuskiot ili germanskiotjazik, a potoa maj~iniot. Nie treba da se vklu~uvame vo svetot, nas treba da n# razbere svetot. Nie treba da govorime na jazikot na koj govori svetot. Svetot nema da govori na na{ite jazici koi se zboruvaat ovde na Balkanot. Angliskiot, francuskiot itn. }e stanat jazici na me|unarodna komunikacija. Vpro~em, jazikot ne e primaren vo obrazovanieto, toj e samo sredstvo za prenesuvawe na znaeweto. Pra{awe e koj go prenesuva znaeweto. Dali ima soodveten kadar koj mo`e da prenese znaewe, da obu~i nekogo. Ako realno nema kadar koj }e organizira visokokvalitno obrazovanie soodvetno na dene{niot stepen na razvoj na naukata, samo }e gi upropasti slu{atelite na takvite institucii.

BELI^ANEC: S# e relativno. Kvotite kaj nas proizleguvaat od neusoglaseniot standard vo srednoto obrazovanie. Od druga strana imame i edna generaciska neusoglasenost na prilivot na mladi koja ne soodvetstvuva na proporcionalnata zastapenost na Makedoncite i nacionalnostite. Ednostavno sega pristignaa zna~itelno pogolem broj generacii zaradi natalitetot od drugite nacionalnosti koi sakaat obrazovanie. So nivnite standardi vo srednoto obrazovanie sekako deka tie ne mo`at da se natprevaruvaat. Eden od primerite e izbrzanata primena na pravoto da se u~i na maj~iniot jazik vo srednoto obrazovanie. Vsu{nost, toa dovede do razli~ni standardi vo srednoto obrazovanie. Se otvorija {koli bez pritoa da se proveri ili osposobi kadarot koj }e mo`e da go nosi srednoto obrazovanie i sega mo`e so nau~na verojatnost po testovite da se utvrdi koj kade se nao|a. Testovite i da bidat na jazikot na nacionalnostite, rezultatite se isti. Ili }e go zgolemime kvalitetot ili }e barame t.n. pozitivna segregacija koja ne e trajno re{enie. Nie treba da odime na drugi formi, na nekoj vid podgotvitelna godina, mora da se izmeni ne{to vo srednoto obrazovanie, kolexi itn. Vo sekoj slu~aj mora da se bara re{enie vo koe preku dopolnuvawe na znaeweto }e se izedna~at kandidatite za da mo`at ramnopravno da konkuriraat. Od druga strana privatnoto obrazovanie }e otvori drugi opcii. Sega siot pritisok e vrz javnoto obrazovanie koe e limitirano. Taa prezede obvrska na odreden na~in da go planira so ogled na potrebata na kadri. Me|utoa, vo privatnoto obrazovanie vie sami si ja prezemate obvrskata da si barate re{enie, na krajot interesot za obrazovanie pa|a na vas i semejstvoto. Veruvam deka mnogu univerziteti od svetot }e otvorat ovde departman. Na toj na~in }e se namali pritisokot na javnite visokoobrazovni institucii.

BELI^ANEC: Makedonija be{e edna od retkite zemji koja sama si go podgotvi zakonot. Vo proektot za reforma na zakonite na visokoto obrazovanie na nekoi zemji kako na primer na Bugarija, Romanija itn. kompletno tekstovite gi napi{aa stranci. Kaj nas tekstot koj nie go podgotvuvame ode{e na nivno stru~no mislewe koe sekoga{ be{e davano vo forma na mislewe, a na{e be{e pravo da go izbereme re{enieto. Sakam da vi naglasam deka vo ramkite na ovoj proekt be{e utvrden eden standard na struktura na zakonot na koj treba{e sekoja dr`ava da se pridr`uva. Ovoj zakon se podgotvuva deset godini, a ovoj tekst pet, zatoa {to e prodol`enie na raboteweto na prethodni rabotnite grupi i komisi. Zakonot nekolku pati vleguval kako predlog za donesuvawe, doa|al do nacrt, do predlog na zakon, pa povtorno se vra}al vo prvata faza. Krajno vreme e da se osvestime. Univerzitetot ne mo`e da bide zalo`nik na politi~arite. Sostojbata vo visokoto obrazovanie e katastrofalna. Ogromen broj od ovie problemi proizlegoa poradi toa {to nie nemame zakon za visoko obrazovanie, soodveten na gra|ansko op{testvo . Nie go odbranivme na{iot koncept. Nivnite zalo`bi bea poinakvi. Prvo, celava procedura na osnovawe da bide pod kontrola na dr`avata, a svesni ste kolku dr`avata znae politi~ki da bide kompromisna. So toa ne se soglasivme. Site standardi mora da bidat dadeni na nezavisni kompetentni tela. Vtoro, vo pogled na avtonomijata, ni zaviduvaat drugite kolegi. Nie imame najvisok stepen na avtonomija, barem normativno opredelena i toa e eden golem odbranben yid nasproti politi~kata infiltracija vo visokoto obrazovanie koja mo`e da bide pogubna za op{testvoto na dolgi pateki. Politikata si ima svoi pravila. Nie odbranivme sopstven koncept i re{enija koi proizlegoa od makedonskoto podnebje. Nie imame zakon so makedonski beleg i so evropski duh.