KVOTI

Idejata za kvoti pri upisot na univerzitetite vo Makedonija verojatno poteknuva od konceptot na "afirmativna akcija" koj be{e voveden vo SAD pred okolu desetina godini. Logikata be{e deka malcinstvata (crncite, `enite i dr.) bea diskriminirani vo minatoto, pa zatoa so zakon, so cel da se popravat istoriskite gre{ki, im be{e ovozmo`ena prednost vo vrabotuvaweto i {koluvaweto. Toa prakti~no zna~i deka so ednakvi ili poniski kfalifikacii malcinstvata sekoga{ imaa prednost vo vrabotuvaweto i {koluvaweto, barem vo onie ustanovi koi bea zavisni vo finansiraweto od dr`avata. Vakviot pristap vo Amerika be{e postojano kritikuvan i osuduvan. Se zboruva{e deka toa pretstavuva navreda za malcinstvata, bidej}i gi pretstavuva kako pomalku sposobni, pa duri i se dojde do referendumi i ustavni sudovi. Neodamna, vo dr`avata Kalifornija vakviot Zakon pretrpe poraz na referendumot i be{e ukinat. Sega da go razgledame na{iot slu~aj. Pred s# voop{to ne e sigurno deka kaj nas imalo diskriminacija protiv malcinstvata. Otsekoga{ sme imale pretstavnici vo vlasta od malcinstvata taka {to taa pretpostavka pa|a vo voda, osobeno ako znaeme deka sme navistina primer na me|uetni~ko `iveewe, koi samo vo posledno vreme se naru{eni poradi zadni politi~ki celi. Zatoa primenata na konceptot na afirmativna akcija pri upisot na na{ite univerziteti pri~inuva mnogu negativni posledici i vsu{nost sprotivni od sakanite efekti. Edna od niv e i zgolemuvaweto na me|uetni~kata netrpelivost i nedoverba. Drugo, mnogu poskandalozno, no i malku sme{no, e i menuvaweto na etni~kata pripadnost na Makedoncite studenti so cel da se brojat kako malcinstvo i so toa da obezbedat priem vo fakultetite. Neodamna pi{uvavme i za skandalot na na{ite studenti vo Bugarija koi se deklariraat kako Bugari samo za besplatno da dobijat priem i {koluvawe na tamo{nite univerziteti. Izgleda deka istorijata navistina se povtoruva: samo pred okolu 100 i kusur godini na{ite studenti stanuvaa "Grci", "Bugari" i "Srbi" vo zavisnost od toa koj im vetil besplatno {koluvawe. Neretko se stignuva{e do situacija eden brat da stane "Grk", a drugiot "Bugarin". Posledicite na vakvite tragikomi~ni situacii se poznati i seriozni. Sosedite i den-denes imaat, skrieni ili ne, pretenzii povikuvaj}i se na ovie nivni "uspesi". [to li }e se izrodi od modernive, doprva }e vidime.

Nekoi ~itateli mi zabele`uvaat deka posvetuvam premnogu vreme na situacijata vo Kosovo. Za `al, taa porane{na jugoslovenska provincija i, po na{e ubeduvawe idna nezavisna republika, a i del na edna "Golema Albanija" e na{ sosed. Tamu kako mnozinstvo `ivee narod koj pretstavuva brojno malcinstvo i kaj nas. Ako re{ime da gi ignorirame slu~kite vo Kosovo, mesto da u~ime od niv, }e bide samo zakopuvawe na glavata vo pesok, a toa nie ne smeeme da si go dozvolime. Vo eden napis od pred nekolku dena ugledniot "New York Times" ocenuva deka OON stanuva s# ponemo}na za da se spravi so situacijata vo Kosovo. Privatno, mnogu funkcioneri na NATO i OON priznavale deka ne se vo mo`nost da deluvaat so sila za da ja spre~at podelbata na Kosovo, bidej}i se pla{at za svoite trupi. Vo narednite meseci se o~ekuva u{te pove}e nasilstvo, vnatre{no i me|uetni~ko, i izgleda deka stanuva s# pojasno deka izlez od ovoj ko{mar nema.

Site koi n# ~itaat mo`at da posvedo~at deka mnogupati so zadovolstvo sme konstatirale deka situacijata vo Grcija, vo odnos kon Makedonija i Makedoncite, se menuva vo pozitivna nasoka i nie sme go pozdravile toj process. Za `al, toa od neodamna se poka`uva deka ne e to~no. Kako prv znak be{e privatnoto izvestuvawe deka grupni vizi za ekskurziite organizirani od na{eto nedelnik nema da se izdavaat, bidej}i na{ite patuvawa bile "politi~ki". Onie koi gi pro~itaa napisite po povod na{eto patuvawe }e se uverat deka toa be{e totalno apoliti~no i be{e so ~ist kulturen karakter: poseta na muzei, gradovi i sela. Izgleda deka ona {to im smeta{e e na{eto pi{uvawe za Makedoncite koi `iveat vo Grcija. Toa e vo sudir so novata stara koncepcija deka vo Grcija nema malcinstva. Deka na{ata percepcija e to~na potvrduva i neodamne{niot napis na pretsedatelot na gr~kiot Helsin{ki komitet, g. Dimitras, za obnovenata nacionalisti~ka nadvore{na politika. Tamu toj go prenesuva misleweto na eden od vode~kite vesnici deka odedna{ ministrite vo gr~kata Vlada kako da se natprevaruvaat koj }e istapi so ponacionalisti~ki stavovi i koj }e se prika`e kako ponepopustliv vo odnosite so sosedite. Pri~inata za ova avtorot ja gleda kako populisti~ki manevri za podigawe na popularnosta na ~lenovite na Vladata so ambicii kon liderstvo na partijata. Dobro bi bilo i na{ata Vlada da nau~i deka sepak me|unarodni prijatelstva nema, tuku ima samo interesi.