[TO VIE STE NAPRAVILE ZA VA[ATA DR@AVA?!

Pri sekoe pristignuvawe na revijata "Makedonija", na koja{to ne sum ni pretplaten, do`ivuvam ogromen revolt za na~inot na rabotewe i za (ne)profesionalnite kriteriumi vo vrska so izdavaweto na revijata. Revijata e sramota za koj bilo Makedonec koj{to `ivee vo Soedinetite Amerikanski Dr`avi i koj{to bi trebalo da mo`e da ja iskoristi istata za promovirawe na rodnata zemja me|u svoite prijateli i kolegi vo sredinata vo koja toj `ivee.

Za `al, nivoto i kvalitetot na istata, bilo da e vo odnos na samiot novinarski zanaet ili za pi{uvaweto na makedonskite tekstovi, kako i katastrofalnite i nerazbirlivi prevodi na istite, na angliski jazik, m# tera ili da ja isfrlam ili pak da Vi ja vratam, {to go pravam ovoj pat, so nade` deka na nekoj na~in i Vie }e bidete revoltirani od stepenot na nekvalitet i neprofesionalnost na istata.

Se pra{uvam koga urednicite i lektorite na revijata }e najdat barem i tro{ka gordost vo svojata profesija za slednoto: koga }e prevedat eden tekst, da go proverat; da gi nau~at najosnovnite pravila na gramatikata vo angliskiot jazik i vo grafi~kiot dizajn; malku poseriozno da se pozanimavaat so problemot na konfliktnite statii vo istiot so koi u{te pove}e se zbunuva dijasporata vo vrska so me{aweto na bugarstvoto, srpstvoto i makedonstvoto; za kvalitetot na novinarskite sorabotnici koi{to izvestuvaat za spisanieto; za nepridr`uvawe do prevodot, duri i na naslovite na statiite so toa {to koga preveduva~ot ne znael kako da go prevede makedonskiot naslov, si izmisluva svoj na angliski; za nepoznavaweto na najosnovnite razliki i termini za toa {to e aftokefalnost ili duhoven hram; za postojanata upotreba na stranski zborovi, koga vo makedonskiot jazik imame svoi, za seto ona {to ovaa revija ja pravi ki~, vulgarna i totalno neprofesionalna, sramotna za nivoto na koe{to novinarite vo Makedonija rabotat.

Isto taka, bi sakal li~no da Vi zabele`am za na~inot na koj{to im se obra}ate na iselenicite vo dijasporata (koi gi me{ate i narekuvate gra|ani!!!). Ne mo`ete makedonskata emigracija da ja sporeduvate so Evreite i evrejskoto lobi vo Soedinetite Amerikanski Dr`avi i vo svetot.

Dali ste svesni za kakva razlika stanuva zbor? Ako pogledate koi se prijatelite na Izrael, a koi se prijatelite na Makedonija, }e Vi bide jasno deka edna sporedba na evrejskoto lobi so sostojbata na makedonskata emigracijata e sme{na. Evreite, g. Trenevski, sakaat edna dr`ava, dodeka Makedoncite vo dijasporata s# u{te ne ras~istile koj e Bugarin, a koj Makedonec ili komunist, i vo najgolem broj s# u{te ne se sigurni komu da mu veruvaat i kakva dr`ava sakaat; dali taa e bugarska ili komunisti~ka!

Najgolemite problemi so emigracijata, razdorot vo crkvite i haosot vo odnosite megu avstraliskite Makedonci, konfliktite vo Toronto pome|u bugarofilite, Obedinetite Makedonci i mladite komunisti spa|aat vo naj{tetnite faktori koi i ponatamu seat razdor vo dijasporata. Od Va{a strana, namesto da se zafatite so re{avaweto na takvite problemi, Vie ni "solite pamet" t.e. ni dr`ite lekcii za definicijata na fondrejzing i lobi, ni servirate statii za nekoi uspe{ni Makedonci so karieri so periferna vrska so Makedonija i pri koja istite pi{uvale u~ebnici prevedeni na site, osven na makedonskiot jazik, no zatoa pak znaele {to se pe~eni piperki, pa od Vas dobivaat medali.

Se pra{uvam koi se Va{ite kriteriumi za dodeluvawe na medali? Zaslugata na eden uspe{en Makedonec ne se sostoi vo toa {to toj se rodil vo Makedonija, tuku {to napravil, vo tekot na negoviot `ivot ili kariera, za Makedonija. Da ja parafraziram filozofijata na eden od najceneti pretsedateli na Soedinetite Amerikanski Dr`avi, J.F Kenedi: Zapra{ajte se ne {to mo`e Va{ata zemja da napravi za vas, tuku {to Vie ste napravile za Va{ata zemja.

Ve molam nemojte da ni pi{uvate komentari vo koi ni solite pamet kako da ja pomagame Makedonija. Ne sme zabava~iwa, vsu{nost, so ogled na toa kade `iveeme, mnogu podobro od vas ja znaeme korisnosta na fondrejzing. Sudej}i po dosega{nite Va{i rezultati, mo`am da ka`am deka, za `al, Vie s# u{te ne ste ja sfatile korisnosta na pozitiven "public relations". A toa po~nuva so profesionalna pretstava na Makedonija vo svetot, preku edno osnovno informativno sredstvo, kakvo {to e revijata "Makedonija".

SVETOT ZNAE KOI SME!

Ne znam koj se krie zad sinonimot Gog ma Gog, no toa i ne e tolku va`no.

Isto taka ne e va`no dali go napa|a Georgievski ili Crvenkovski.

Rezultatot e ist: dvajcata, vo imeto na narodot, kradat!

Zatoa ne e potrebno da se anga`irame pove}e za politika, bidej}i treta makedonska sila koja mo`e da ja prezeme makedonskata vlast nema. Pardon! Ima! [iptarskata partija na Xaferi.

No, povodot na mojot kus komentar ne e politikata. Vo sredinata na tekstot pi{uva: "Ama zo{to nie Slovenite, i so takov prostotiluk, direktno naso~en protiv samite sebe?!"

Gospoda Ve pra{uvam: Zboruvate za nas, Makedoncite? Ili zboruvate za nekoj drug narod? Vo koja druga dr`ava ima eden drug Georgievski i Crvenkovski?

Mene ne mi se poznati nekojsi Sloveni, sepak mlad sum i ne znam, mo`ebi gre{am, ama vo `ivotot nemam sretnato takvi Sloveni!

Ako mislite na makedonskiot narod, zo{to ne go narekuvate so negovoto vekovno ime? Znam deka e moderno makedonskiot narod da ne se spomnuva!

Sum pra{al mnogu postari lu|e, no zborot Sloven ne sum go slu{nal.

Ve molam na stranskite nameri da n# tituliraat poinaku od makedonski da ne im pridavate va`nost. Svetot znae koi sme i {to sme, no i tie ne smeat toa da go iska`at.

"PRA[INA" VO VOENITE BARAKI

So gordost go spomenuvame Mil~o Man~evski. So negovite filmovi "Pred do`dot" i "Pra{ina", nie stanarite od voenite baraki ({to treba da se ru{at) vo naselbata Aerodrom vo Skopje, sme isti.

Na{iot re`iser, sepak, e Ministerstvoto za urbanizam. Ovoj na{ film zapo~nuva po zemjotresot vo 1963 godina vo zgradite (dvokatnite) i niskite baraki. Od taa dale~na 1963 godina se napravi scenarioto: ru{ewe na barakite sekoja godina. Toa e dolg vremenski interval vo koj se ra|aa deca, se {koluvaa, se obrazuvaa vo intelektualci i prikaznata prodol`uva so ra|awe na decata od decata rodeni vo barakite.

A vaka izgleda na{eto skromno `iveewe vo 25 ili 49 kvadratni metri: so postojano zatnuvawe na kanalizacijata, so prokisnuvawe na tavanite, so zadu{uvawe od izduvnite gasovi od avtomobilite na pacientite koi se parkiraat do na{ite prozori...Vakvoto na{e "normalno" `iveewe se nadopolni so izgradbata na visokokatnicata. Jas, a i preostanatite roditeli, sme zagri`eni za zdravjeto na na{ite deca i za na{eto sopstveno zdravje.

Dodeka se grade{e zgradata kranot kru`e{e okolu pokrivite na barakite. Sekoj den se pra{uvavme dali sme bezbedni. Toa be{e vo dlabokiot son, dodeka utrata bea ispolneti so brm~ewa od ma{inerijata i pcovki od vrabotenite so komentari za kusi zdolni{ta. Potoa s# stivnuva i naedna{ se kreva pra{ina od otpadot {to go frlaat rabotnicite od tretiot, ~etvrtiot ili pettiot kat. A taa pra{ina se lepi po belite sprostreni ali{ta, no i na belite drobovi. Za oblekata vo red. ]e se ispere povtorno. No, dali ima sredstvo za perewe na belite drobovi?!

Vo ovoj moment go nema da se oglasi Ministerstvoto za zdravstvo, a gi nema i ekolozite koi se borat za ~ista `ivotna sredina. Zgora na seto toa ne mo`eme da najdeme zaedni~ki jazik so Javnoto pretprijatie za stopanisuvawe so stanben i deloven prostor koe pred nekolku godini go otkupi zemji{teto kade se locirani barakite. Nekolku pati sme povikuvani za da se sklu~i dogovor. No, samiot dogovor se sostoe{e vo iznesuvawe na pravilata na Javnoto pretprijatie (PUIG). Nie stanarite baravme za eden da dobieme eden ipol kvadraten metar, no vo Javnoto pretprijatie ne prifa}aa. Se pra{uvame zo{to koga izgradbata na ovie zgradi se vr{i so donacija. Zna~i, so donacijata se pe~alat pari i toa po 1.300 ili 1.500 germanski marki od kvadrat. Ne znam dali tie mislat oti im veruvame deka navistina se vlo`eni tolku pari. Od edna strana, Javnoto pretprijatie nema rashod za donesuvawe voda, parno i telefonski linii. S# e na dofat. Lokacijata im se pogodi za talo`ewe pari. Se pra{uvate kako? Eve vaka: Za izgradbata se potro{eni okolu tri milioni marki i rashod od milion marki. Osumte katovi se so po ~etiri stana i ako kvadraturata se pomno`i po 1.300 germanski marki, se dobiva ogromen iznos koj koga }e se odzeme od vkupniot, se dobiva iznos koj nekoj }e go stavi vo xeb. Pove}e bi sakala tie pari da otidat za izgradba na objekti za vrabotuvawe na mladi kadri, pa i da dobijam metar za metar kvadraten. No, vaka vo ovoj slu~aj ne se soglasuvam. Nitu jas, nitu drugite stanari.

Raspletot od na{iot film zapo~nuva so na{ata nervoza okolu toa pra{awe. Taka ubavo si go tro{ime vremeto za poseta na Javnoto pretprijatie za stopanisuvawe so stanben i deloven prostor. I na kraj na{iot dogovor se stopira, za{to gospodata od Javnoto pretprijatie se strogi vo nivniot dogovor.

Bi sakala gospodata od Javnoto pretprijatie da ni odgovorat pismeno na na{ite barawa.