Stradaweto na svetite ma~enici Leontij, Teodul i Ipatij

"GOSPOD E MOJA SVETLINA I MOE SPASENIE"

Pi{uva: axika @ivanka FILIPOVSKA

  • "Jas nikoga{ nema da se otka`am od mojot Bog... Gospod Isus Hristos, Sin Bo`ji, koj zaradi na{eto spasenie pretrpe maki na krstot. Vo nego edinstveniot ja polo`iv seta moja nade`"
  • Notarij gi polo`il tablite vo grobot na Svetitelot "zaradi idnite hristijanski pokolenija, za sekoj koj toa go slu{a ili ~ita da gi podigne svoite race kon Neboto i da go slavi Boga, koj svojot sluga go potkrepil na takov podvig"

Mladiot, silen i hrabar rimski vojvoda Leontij, mudar i obrazovan, "slaven i uva`uvan me|u vojnicite", e roden vo Grcija. Bil vojvoda vo gradot Tripolis, primorski grad vo Fenikija, za vreme na imperatorot Vespazijan (70-79 g.).

Upravnikot na Fenikija, Adrijan, svirep progonitel na hristijanite, ispratil vojska vo Tripolis, na ~elo so Ipatij, da go uapsat dobrodetelniot Leontij. Vojnicite se pribli`ile kon gradot, no voda~ot Ipatij se razbolel od te{ka bolest. No}ta mu se javil angel Gospodov i go posovetuval, zaedno so drugite vojnici, da go povika Leontieviot Bog, za da ozdravi. I navistina, so povikuvaweto na Hrista bolesta is~eznala. Vojnicite bile voodu{eveni od Bo`joto ~udo.

^UDESNO KR[TEVAWE

Teodul i Ipatij trgnale kon Tripolis, a Leontij im izlegol vo presret i gi primil vo svojot dom kade {to gi pou~uval vo svetata vera.

Vo srcata na Teodul i Ipatij se razgorela qubov kon Boga. Bile krsteni na ~udesen na~in. Bezbo`niot Adrijan doznal za toa i naredil da bidat ma~eni i glavite da im bidat otse~eni so sekira. Teodul i Ipatij go zavr{ile svojot zemen `ivot ma~eni~ki, no juna~ki i so nepokolebliva vera vo Boga. Adrijan naredil Leontij da bide izlo`en na najte{ki maki. Go vrzale na drvo so teloto svrteno nadolu i go grebele so ostri `elezni orudija. Podocna, povtorno go obesile so glavata nadolu i te`ok kamen okolu vratot. Ve~erta go vratile vo zatvorot. Toj postojano go molel i go slavel Boga. Vo zatvorot peel, a an|elot go potkrepuval: "Gospod e moja svetlina i moe spasenie, od kogo da se bojam?"

(Psalm. 26,1).

Koga go izvele pred sud, Leontij go pra{al Adrijan: "Neli si gi ~ul zborovite na Svetoto Pismo: Bidej}i site bogovi na neznabo{cite se besovi; i kakvi se tie, sli~ni na niv neka bidat onie koi gi pravat i sekoj koj na niv se nadeva" (Ps. 95,5; 134,18).

Koga povtorno go izvele na sud, mu odgovoril na Adrijan: "Jas nikoga{ nema da se otka`am od mojot Bog... Gospod Isus Hristos, Sin Bo`ji, koj zaradi na{eto spasenie pretrpe maki na krstot. Vo nego edinstveniot ja polo`iv seta moja nade`". Koga kone~no sfatile deka ne mo`at da go nateraat da go prifati paganstvoto, Adrijan donel smrtna presuda so ras~ere~uvawe i tepawe. Sv. Leontij vo najgolemi maki ja ispu{til du{ata, a teloto go frlile nadvor od gradot. Sepak, hristijanite go pogrebale vo blizina na pristani{teto.

BO@JIOT SLUGA NOTARIJ

O~evidec na stradaweto na svetiot ma~enik Leontij, koe zavr{ilo na prvi juli 73 godina bil Bo`jiot sluga Notarij, koj toa go napi{al na olovni tabli. I kako {to pi{uva prof. d-r Justin Popovi}, Notarij gi polo`il tablite vo grobot na Svetitelot "zaradi idnite hristijanski pokolenija, za sekoj koj toa go slu{a ili ~ita da gi podigne svoite race kon Neboto i da go slavi Boga, koj svojot sluga go potkrepil na takov podvig".

Vo Tripolis postoi crkva posvetena na sveti Leontij, isto taka vo Istanbul i vo blizina na Kamaridija. Vo s. Vodo~a, ~etiri kilometri zapadno od Strumica, se nao|a kompleksot crkvi "Sv. Leontij", koi poteknuvaat od razli~en period (V-VI vek,VII-IX vek, XI i XII vek). Freskite na koi se prestaveni |akonite sv. Isavrios i Evplos od XI vek se vbrojuvaat me|u remek-delata na srednovekovnoto slikarstvo ne samo vo Makedonija, tuku i vo Vizantija. Vo 1995 godina, vo novoizgradeniot konak vo s. Vodo~a e obnoveno mona{koto bratstvo od Negovoto Visoko Preosve{tenstvo, Strumi~kiot mitropolit, g. Naum.