Vtora sredba na potpisnicite na Arhuskata konvencija vo Dubrovnik

POLITIKA ZA ZELENA SREDINA

Pi{uva: Marina STAMENKOVA

  • Republika Makedonija e me|u prvite sedum zemji koi ja ratifikuvaa Arhuskata konvencija i delegacija od na{ata zemja }e prisustvuva na ovaa Vtora sredba na koja }e bidat razgledani pove}e problemi
  • Aktivnostite na Ministerstvoto za `ivotna sredina prodol`uvaat i delegacija od ova Ministerstvo }e prisustvuva i na pretstojniot sostanok na potpisnicite na Arhuskata konvencija

Delegacija na Ministerstvoto za `ivotna sredi-na kon sredinata na juni u~estvuva{e na proslava po povod desetgodi{ninata od postoeweto i raboteweto na Regionalniot ekolo{ki centar za Centralna i Isto~na Evropa i na ministerskite konsultacii za kreirawe na politikata od oblasta na `ivotnata sredina vo Centralna i Isto~na Evropa koi se odr`aa vo Ungarija.

Celta na sredbite be{e ocenka na napredokot vo odredeni klu~ni pra{awa od oblasta na `ivotnata sredina vo periodot pome|u dvete ministerski konferencii, vo Arhus 1998 i Kiev 2002 godina kako i da se razmenat me|usebni iskustva. Vo toj pogled, aktivnostite na Ministerstvoto za `ivotna sredina prodol`uvaat i delegacija od ova Ministerstvo }e prisustvuva i na pretstojniot sostanok na potpisnicite na Arhuskata konvencija.

SOSTANOK NA POTPISNI^KITE

Vo organizacija na Obedinetite nacii, Ekonomskiot i socijalen sovet, Ekonomskata komisija za Evropa i Komitetot za politika vo oblasta na `ivotnata sredina, vo Cavtat, Hrvatska, vo periodot od treti do sedmi juli ovaa godina }e se odr`i Vtora sredba na potpisnicite na Arhuskata konferencija.

Na sostanokot delegaciite od zemjite u~esni~ki }e gi prezentiraat aktivnostite, merkite i ~ekorite koi gi prezemaat za ratifikacija i za stapuvawe na sila na Konvencijata. Republika Makedonija e me|u prvite sedum zemji koi ja ratifikuvaa Arhuskata konvencija i delegacija od na{ata zemja }e prisustvuva na ovaa Vtora sredba na koja }e bidat razgledani pove}e problemi.

AKTIVNOSTI

Na sostanokot me|u drugoto }e bidat prezentirani aktivnostite koi bea predlo`eni i usvoeni na Prviot sostanok na potpisnicite {to se odr`a vo Moldavija vo april 1999 godina.

Sekretarijatot }e gi prezentira preliminarnite nacrt-pravila za procedurata na sostanoci na stranite na Konvencijata. Potoa }e sledi izve{taj na rabotnata grupa od sostanokot odr`an vo London, noemvri 1999 godina za vospostavuvawe na mehanizmi za po~ituvawe na odredbite na Konvencijata. Isto taka }e bide podnesen i izve{taj na rabotnata grupa od sostanokot odr`an vo Sofija vo april 2000 za tretmanot na genetsko modificiranni organizmi.

Na ovoj sostanok }e bidat prezentirani i drugite aktivnosti i planovi predvideni na prviot sostanok na potpisnicite me|u koi }e se podnese i izve{taj od rabotilnicata odr`ana vo Wu Kasl, dekemvri 1999 godina, za u~estvo na javnosta na lokalno nivo, a }e se izvr{i i prezentacija na vodi~ za implementacija na Konvencijata, izraboten so proektot na REC. Vodi~ot }e go prezentiraat Danskata Agencija za `ivotna sredina i Ekonomskata komisija na Evropa pri Obedinetite Nacii.

Sekretarijatot isto taka }e podnese informacija za merkite i planovite koi }e se prezemat za podobruvawe na komunikacijata. Na sostanokot }e se predvidi kako da se pro{irat i vo koj pravec da odat aktivnostite na Konvencijata za poddr{ka vo podgotovkata na specijalnata sesija na Generalnoto sobranie na Obedinetite nacii za odbele`uvawe na desetgodi{ninata od Denot na planetata Zemja koja }e se odr`i 2002 godina.


Spored generalniot sekretar na ON, Kofi Anan, Konvencijata e impresiven elaborat na principot 10 od Rio Deklaracijata i go istakna Faktot deka Konvencijata }e bide otvorena za pristap i na zemjite koi ne se ~lenki na ECE i potencira{e deka Konvencijata pretstavuva globalana ramka za zajaknuvawe na gra|anskite ekolo{ki prava.