OD VOJNATA DO AVSTRALIJA

Na naslovnata stranica vo ovoj broj re{ivme da ja objavime slikata od koricata od edna isklu~itelno va`na kniga neodamna objavena vo Avstralija. Knigata se vika "Od vojnata do Vitlsi: usni istorii na makedonskite deca begalci" i e objavena od Dru{tvoto na makedonski socijalni rabotnici od dr`avata Viktorija, Avstralija. Vo knigata se vklu~eni dramati~nite istorii na nekoi od 28 iljadite makedonski deca begalci koi bea evakuirani od nivnite domovi vo 1948 i 1949 godina za vreme na borbata za nezavisnost na Makedonija vo gr~kata gra|anska vojna. Pet od istoriite se od deca-begalci, a {estata e od edna od majkite. Site lica denes `iveat vo Avstralija. Prikaznite raska`uvaat za `ivotot vo selata pred vojnata, uni{tuvaweto od strana na Grcite i nivnite sojuznici, oddeluvaweto od roditelite i familiite, patuvaweto vo Isto~na Evropa, rasteweto vo stranski zemji i nivnoto doseluvawe vo Avstralija. Ovie prikazni se sli~ni na onie skore{nite od Kosovo i Bosna so razlika deka na{ite s# u{te traat ve}e 50 godini. Knigata mo`e da se kupi vo Avstralija so ispra}awe na kuponot objaven na str. 44.

Minatata nedela vo Skopje 10 godini postoewe odbele`a i Republi~koto zdru`enie na decata begalci od Egejskiot del na Makedonija. Na sobirot bea dodeleni i plaketi za priznanie na razni institucii koi go pomognale ova zdru`enie. Na slikata podolu se gleda del od proslavata i pozdravniot govor na g. Risto Sideropulos. Im ja ~estitame godi{ninata na Zdru`enieto.

So ukaz na Ministerstvoto za iseleni{tvo na spisanieto "Makedonsko Sonce" mu e dodelen medal Sv. Apostol Pavle kako priznavawe za "informativnata misija kon Makedoncite vo svetot i nivna afirmacija vo Republika Makedonija". Medalot, na glavniot i odgovoren urednik, mu go vra~i ministerot Martin Trenevski. Na ministerot mu be{e preneseno na{eto `alewe deka Vladata na Republika Makeodnija re{ila da ja ukine ovaa, spored nas, isklu~ivo va`na institucija. Nie sme uvereni deka Makedoncite vo svetot treba {to pove}e da se integriraat vo tatkovinata i deka preku nivnata integracija vozmo`en e pogolem i pobrz ekonomski razvoj na Makedonija. Vo Redakcijata ve}e dobivme nekolku pisma vo koi se izrazuva op{toto negoduvawe na Makedoncite vo svetot zaradi ukinuvaweto na Ministerstvoto i niv }e gi objavime vo ovoj i vo sledniot broj. Se nadevame deka ukinatoto Ministerstvo }e se zameni so dostojna institucija. Inaku Vladata povtorno rizikuva da ja obvinat deka ne se interesira za na{ite vo svetot.

Minatiot vikend vo pazuvite na prekrasnata Pirin Planina se odr`a sovetuvawe na ~lenovite na OMO "Ilinden" - PIRIN na koj se razgledaa tekovni problemi so koi se soo~uva Partijata vo uslovi na rabota vo zabrana od Bugarskiot Ustaven sud. Be{e zaklu~eno deka interesot za ~lenstvo vo Partijata e s# pogolem i se javuvaat i registriraat novi sekcii niz cela Bugarija. Eden od najgolemite problemi so koj se soo~uva Partijata ostanuva problemot na finansirawe na osnovnite dejnosti. Raznite vetuvawa od dijasporata i od drugi strani ne se ispolnija. Posebno be{e istaknato nepostoeweto na kakva bilo pomo{ od dr`avata. Zatoa be{e re{eno deka, i pokraj krajnata negativna ekonomska sostojba na naselenieto vo Pirinska Makedonija i voop{to vo Republika Bugarija, treba da se pristapi kon samofinansirawe preku sobirawe na minimalna mese~na ~lenarina. Na sovetuvaweto be{e konstatirano deka bugarskata Vlada ne gi ima promeneto svoite stavovi vo vrska so Partijata i makedonskoto malcinstvo vo Bugarija. Naskoro }e bide podnesena i tu`bata protiv Republika Bugarija vo Evropskiot sud za ~ovekovi prava vo Strazburg. Eve i grupna slika od ovie makedonski patrioti.