Pogovorkata veli: "Maliot sekoga{ e vinoven i dol`en, vo sprotivno i }e plati i }e bide tepan". Dali toa se odnesuva i za Republika Makedonija? Ili s# }e se rasprodade ili nema priem vo svetskite i evropskite organizacii i asocijacii. Bo`em so toa }e bideme evropska dr`ava so evropski na~in na `iveewe?! Ah, pusti `elbi, a mo`nostite, e toa ti e ne{to sosema drugo, so makedonski sfa}awa, i sekako kusogledosti.

Fakt e deka na takvite diktati i kusogledosti nasednavme i od 1990 godina navamu po~navme po bagatelni ceni da prodavame i rasprodavame s# i se{to. Po~navme so kapitalni i osnovni objekti i fabriki, te{ka crna metalurgija, rudnici, topilnici, pa elektrostopanstva, banki i sl. i toa na sosedi, kako {to se Republika Bugarija i sekako na golemiot makedonski dol`nik - Grcija. Taa e golem vinovnik za progonetite Egejci i Makedonci od rodnite i dedovi ogni{ta vo 1913, 1924 godina i sekako poslednite golemi egzodusi vo 1945 i 1948 godina. Od druga strana, i Bugarija i Grcija ni stanaa bliski dr`avni prijateli, izvlekuvaj}i go profitot i korista, a toa debelo ni go naplatuvaat so raznorazni uceni.

Ova e fakt od koj ne smee da bega nitu edna vlast, sega{nata ili koja bilo druga. Ne e li vreme vlasta da gi otvori fiokite i da gi postavi pred sebe i sekako pred dol`nikot na ovoj narod.

Vinovnikot se znae, oti `ivite svedoci ne mo`at da dobijat vlezni vizi za da gi posetat svoite rodni ogni{ta vo Republika Grcija i da im zapalat sve}i na svoite pokojni roditeli.

Do koga vaka gospoda od makedonskata vlast? Dali so ova pravite uslugi od koi izvlekuvate li~na korist i profit? Ova se pra{awa na koi treba itno da odgovorite pred makedonskiot narod, posebno kon progonetite Egejci koi se ra{trkani niz svetot i toa bez odolgovle~uvawe i zabo{otuvawe oti {tetata }e bide i kon ovoj narod i sekako kon sevkupniot makedonski identitet so golemi i te{ko izle~ivi posledici, koi te{ko }e se lekuvaat.

ZO[TO BEZ MINISTERSTVO ZA ISELENI[TVO?

Po~ituvan gospodine Premier,

Vi se obra}ame vo vrska so {pekulaciite vo sredstvata za javno informirawe, spored koi pretstoi ukinuvawe na Ministerstvoto za iseleni{tvo na Republika Makedonija. Vakvite {pekulacii predizvikuvaat golema zagri`enost i revoltiranost me|u Makedonskata zaednica vo Avstralija.

Eventualnoto ukinuvawe na Ministerstvoto za iseleni{tvo bez soodvetna konsultacija so makedonskite iselenici mo`e da predizvika nova kriza vo odnosite me|u Makedonskata zaednica vo Avstralija i vlastite vo Republika Makedonija, koja negativno }e se odrazi vrz op{tite makedonski nacionalni interesi, vklu~uvaj}i gi i odnosite me|u Makedonija i Avstralija.

Dol`nost mi e da ve izvestam deka vo Makedonskata zaednica vo Avstralija ve}e postoi odredena doza na rezerviranost vo vrska so politikata na Vladata na Republika Makedonija vo odnos na:

- zalo`bite za nacionalno edinstvo me|u Makedoncite niz svetot;

- za{titata na makedonskiot etnoistoriski identitet;

- zalo`bite za ispolnuvawe na ~ove~kite i nacionalni prava na etni~kite Makedonci vo delovite na Makedonija pod gr~ka, bugarska, albanska i jugoslovenska vlast, vklu~uvaj}i gi i Makedoncite vo Kosovo; i

- za{titata na suverenitot na Republika Makedonija kako makedonska nacionalna dr`ava.

Vakvite rezervi, me|u drugoto, se rezultat na:

- prodol`uvaweto na politikata na prethodnata vlast utvrdena so takanare~enata "spogodba" so Grcija koja VMRO-DPMNE, zaedno so makedonskoto iseleni{tvo, ja proglasi za predavni~ka i nelegitimna;

- prodol`uvaweto na procesot zapo~nat od prethodnata vlast za pretvorawe na Makedonija vo multinacionalna dr`ava, so voveduvaweto na jazi~ni i etni~ki paralelki vo najosnovnite dr`avni i obrazovni institucii, {to e vo sprotivnost so Ustavot na Makedonija i nacionalnata programa na VMRO-DPMNE, a e nadvor od me|unarodnite standardi za ~ove~kite prava;

- toleriraweto na vladini pretstavnici od tipot na \or|i Naumov, koi otvoreno ja klevetat Makedonskata zaednica vo Avstralija i gi osporuvaat i omalova`uvaat nejzinite najosnovni institucii; kako i

- nedostigot na soodvetna volja od strana na va{ata Vlada da ja za{titi Makedonskata zaednica vo Avstralija od agresijata na vladikata Petar, {to toj ja sproveduva sprotivno na Ustavot na MPC, koj vlasta vo Republika Makedonija bi trebalo da go za{titi kako zakonski akt (kako {to toa go pravat zakonodavnite i sudski vlasti vo zapadnite dr`avi vo odnos na crkvite registrirani vo istite tie dr`avi).

Vladata na Republika Makedonija mo`e i treba da napravi seriozni napori za da ja povrati {irokata doverba na Makedoncite vo Avstralija i da sozdade klima za konstruktivna sorabotka vo interes na makedonskata dr`ava. Za `al, ukinuvaweto na Ministerstvoto za iseleni{tvo bez {iroka konsultacija so iselenicite mo`e da proizvede sosem sprotivni posledici, bidej}i neminovno }e se tolkuva kako oficijalno otka`uvawe od gri`ata za Makedoncite nadvor od Makedonija.

Se nadevame deka nema da dozvolite odnosite me|u Makedonskata zaednica vo Avstralija i dr`avnite organi na Republika Makedonija da se vratat na nezavidnoto nivo na koe gi dovede prethodnata vlast.

Ve zamoluvame da se obidete na nekakov na~in da odgovorite na ovoj dopis, pa ako treba i da n# uverite deka vo ne{to gre{ime. Najpo`elno bi bilo toa da go storite preku generalno obra}awe do Makedonskata zaednica vo Avstralija.

Navistina sum gord {to nie Makedoncite navistina imame Akademija na naukite i umetnostite i na vistinskata vistina. Neka ne mi se lutat akademiite na sosednite zemji od koi ~esto pati se javuvaat so notorni nevistini, posebno kon ovaa Makedonija vo koja `ivee narod na ~elo so Akademija koja ne umee da la`e i da izmisluva takvi lagi od koi na sekoj umen kosata mu se nakostre{uva. Tolku mnogu gluposti se predat i vrijat vo pekolnite akademski kazani samo i samo so edna cel da se ka`uvaat lagi deka nema Makedonija, nema makedonski jazik, nema makedonska kultura, nema makedonski pesni i ora, nema crkva makedonska, nema iljadavekovno postoewe na Makedonija i Makedonci. Pa {to }e ima na ovoj bel svet, gospoda birokratski, re`imski akademici od sosedstvoto, ako ne najstarata i najmo}nata dr`ava u{te od pred dve iljadi i mnogu stotici godini!

Nekoga{nite slugi na silniot vladetel - Makedonija - sega krevaat vreva so |urultii deka nie sme nikoj i ni{to. A{kolsun na takviot akademski um. Neka si gi krenat partalite od akademskite fotelji i neka fatat pustina vo koja ~esto se nao|aat, a kolku i do kade }e izdr`at samo Gospod znae.

Nemam namera da komentiram del od mnogubrojnite par~iwa so koi si ja postilaat la`nata dolga {arena ~erga i se zakituvaat so tu|i perja, odnosno so na{ite vistini koi postoele i postojat, ama i vo ve~nosta }e postojat oti so pamfleti ve~nosta ne se uni{tuva.

Ova pismo ne go napi{av so cel da gi razjaram akademskite strasti vo pregratkite na lagite, tuku sakam da & podadam ~esna, ~ista raka na na{ata makedonska i moja v srce posadena Akademija na naukite i umetnostite na Makedonija.

Neka si ja tera vistinata MANU vo nedogled, neka si go tera karavanot, a ku~iwata {to }e zalajat neka si lajat koga ne znaat da govorat, a najmalku vistinski. So MANU }e mi ostane vo moja sopstvenost i vladeewe s# {to sum imal i {to sum go nasledil od moite predci. Krevaj go {to povisoko znameto na vistinata na{a Akademijo - MANU.