Na vtori juli vo Skopje zavr{i dvodnevniot sostanok na ministrite za soobra}aj i transport na Makedonija, Albanija i Bugarija, Bobi Spirkovski, Sokol Nako i Antoni Slavinski, posvetena na problemite vo ostvaruvaweto na Paktot za stabilnost i na izgradbata i razvojot na transportniot Koridor 8.

Trojcata ministri se soglasni okolu idejata deka potpi{uvaweto na memorandumot za razbirawe za razvojot na Panevropskiot transporten Koridor 8 e od najgolemo zna~ewe za zemjite. Vo zaedni~kata izjava tie go izrazija silnoto uveruvawe deka prioritet na nivnite Vladi }e bide finansiraweto i izgradbata na Koridorot, vo soglasnost so op{tata evropska transportna politika, standardi i kriteriumi {to se odnesuvaat na Panevropskite transportni koridori.

Izvr{niot komitet na VMRO - DPMNE na predlog na liderot Qub~o Georgievski podnese ostavka. Kako {to izjavi po zavr{uvaweto na odr`anata sednica na Centralniot komitet na VMRO - DPMNE pretsedatelot na partijata Georgievski, "postoi realna potreba za rekonstrukcija na IK", pojasnuvaj}i deka toa se pravi poradi nekoi novi sostojbi po poslednata rekonstrukcija na Vladata, kako i poradi faktot {to odredeni lu|e, spored partiskiot statut, zadol`itelno treba da bidat kooptirani vo IK. "Sega za sega se znae samo imeto na noviot pretsedatel na Unijata na mladi sili (UMSM) Igor Gievski", dodade Georgievski.

Granicata so Makedonija od kosovska strana }e ja obezbeduva eden bataljon na KFOR ~ija komanda }e bide vo postojana vrska so makedonskite grani~ni edinici za da se ima celosen uvid vo slu~uvawata na granicata. Nema da se toleriraat nikakvi incidenti i }e se spre~at {vercerite, a ponatamu }e se razgleduvaaat mo`nostite za {to podobro obezbeduvawe na granicata me|u Kosovo i Makedonija,

Ministerstvoto za vnatre{ni raboti na Republika Makedonija (MVR), denovive otkri slu~aj na krium~arewe cigari, te{ki kra`bi na vozila i te{ki kra`bi na stanovi.

Na 30 juni godinava, na grani~niot premin "Blace" pri vlez vo Republika Makedonija e otkrien obid za krium~arewe na 1.031 {teki cigari marka "rotmans rojals 120 S". Cigarite bele skrieni vo avtobus so turska registracija, upravuvan od dr`avjanin na SR Jugoslavija od Kosovo.

Protiv voza~ot na avtobusot i sopstvenikot na cigarite koj e isto taka dr`avjanin na SR Jugoslavija od Kosovo, podnesena e krivi~na prijava za krivi~no delo krium~arewe.

Vo organizacija na Sovetot na Evropa, minatata nedela vo Sofija se odr`a konferencija so naslov "Ulogata na evroregionite vo promoviraweto na dobrososedskite odnosi vo Jugoisto~na Evropa". Konferencijata pretstavuva prva aktivnost vo ramkite na Paktot za stabilnost na poleto na prekugrani~nata sorabotka.

Po pokana na Sovetot na Evropa, na Konferencijata u~estvuva{e i delegacija na Republika Makedonija, sostavena od pretstavnici na Ministerstvoto za lokalna samouprava i na pograni~nite op{tini Kriva Palanka, Strumica, Resen i Ohrid.

Makedonskite firmi {to sorabotuvaat so srpskite pretprijatija {to se na "crnata lista" na Evropskata unija }e gi najde ista sudbina kako i tie vo SFRJ, koi se obele`ani kako "sorabotnici na srpskata vlast". Tie bi mo`ele da se soo~at so evropsko embargo. Za da go izbegnat toa, vo Osnoviot sud -Skopje 1 se registrirale nekolku novi firmi so me{ovit makedonsko-srpski kapital, zad koi stoele istite proskribirani firmi i sopstvenici.

Sudski izvori od makedonska strana spomnuvaat i nekoi poznati ovde{ni firmi, kako {to se "Sileks", "Bu~im", "Ruen"-Ko~ani, "Balkan", "Srem"-[id, "Ohis", "Ma{inopromet", "Inter-falko" i drugi. Od drugata strana, na spisokot na proskribiranite se ve}e poznatite "Jugopetrol", "Dunav-osiguruvawe", "Smederevska `elezarnica" i drugi firmi, glavno od Pan~evo, Belgrad, Ni{ i Vrawe, koi ve}e podolgo vreme sorabotuvaat so makedonskite firmi.

Dobre Veli~kov (44) od seloto Bistrenci kaj Demir Kapija, denovive, stavil otrov vo ru~ekot i se obidel da go ubie svojot 20-godi{en sin Igor. Sinot, za sre}a, zabele`al deka vo gravot ima otrov i vedna{ ja izvestil policijata. Tatkoto priznal deka vo revolt i poradi naru{eni semejni odnosi sakal da se presmeta so sinot.

Spored policijata, Veli~kov i negoviot sin toj den se raspravale za semejni problemi. Revoltiraniot tatko vo tenxereto so grav stavil otrov za otstranuvawe krle`i kaj kozi i ovci. Tenxereto go stavil vo fri`ider nadevaj}i se deka negoviot sin }e go zeme da ru~a. Igor Veli~kov zabele`al deka gravot ima neprijatna mirizba i se posomneval oti vo nego ima otrov. Toj se javil vo policiskata stanica vo Demir Kapija i raska`al {to se slu~ilo.

Inspektori i istra`en sudija od OVR - Negotino izvr{ile uvid na samoto mesto. Tatkoto vo razgovor so nadle`nite priznal deka vo jadeweto stavil otrov za krle`i. Policijata go uapsila Dobre Veli~kov, a istra`niot sudija mu odredil pritvor. Pri pretresot na ku}ata, policajcite go prona{le {i{eto so otrovnata materija

Ma` i `ena na sredove~na vozrast bile najdeni mrtvi vo skopskata naselba Pr`ino. Spored prvi~nite informacii, ma`ot bil najden na ulicata "Mariovska", dodeka `enata bila najdena ubiena vo ku}a na ulicata "Kavalska", za koja se pretpostavuva oti bila niven semeen dom. Dvajcata ubieni po telata imale rani od nasilstvo i ogneno oru`je.

Makedonija ovaa godina nema da go koristi izvoznite kvoti za vino od biv{a Jugoslavija vo zemjite od Evropskata unija, velat izvori vo Ministerstvoto za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo. Za vinskite kvoti denovive }e se pregovara vo Skopje na nivo na eksperti me|u pretstavnici na Evropskata komisija i od Vladata. Makedonskata strana najavuva `ilava borba so barawe da se postigne posebna spogodba za vinoto.

Evropskite eksperti pristignuvaat denovive. Za vreme na prestojot predvideni se sredbi so pretstavnicite na resornoto ministerstvo, a kone~nata odluka za koli~estvata {to gi dobivame za izvoz vo EU ovaa godina treba da se o~ekuvaat za mnogu kratok period.

Ministerstvoto za obrazovanie vo tekstot na predlog-zakonot za visoko obrazovanie, me|u drugite, vgradilo i odredba {to se odnesuva na zateknatite studenti od Mala Re~ica, potvrdi ministerot za obrazovanie Gale Galev.

Vo izjavata za MIA ministerot Galev objasni deka vo osnova se raboti za tri prava, me|utoa vo predlog-zakonot nema vgradena odredba {to po avtomatizam ovozmo`uva prodol`uvawe na tetovskiot univerzitet od gra|anska inicijativa vo visokoobrazovna institucija.

Galev pojasnuva deka vo predlog-zakonot za visokoto obrazovanie nema vgradena odredba {to po avtomatizam ovozmo`uva prodol`uvawe na tetovskiot univerzitet od gra|anska inicijativa vo visokoobrazovna institucija, za koja }e va`at odredbite od noviot zakon za visokoto obrazovanie i dodava deka "pra{aweto na tetovskiot parauniverzitet ne e apsolvirano na na~in toj da prodol`i nitu na na~in toj da prestane, bidej}i ne mo`e da prestane da raboti zatoa {to i go nema".

Pretsedatelot na op{tinskiot Crven krst na Gevgelija Dimitar Vegov se sretna so pretsedatelot na gr~kiot Crven krst, Andreas Matrinis.

Na sredbata, Matrinis i Vegov razgovaraa za sorabotka vo interes na gra|anite od dvete zemji. Po sredbata pretsedatelot na gr~kiot Crven krst izjavi deka dobrata sorabotka me|u dvete asocijacii na Crven krst i natamu }e se unapreduva.

Po povod Desettata tradicionalna semakedonska ilindenska sredba, Zdru`enieto za za{tita na ~ovekovite prava od Radovi{ gi pokanuva gra|anite na Republika Makedonija kako i Makedoncite nadvor od dr`avava da prisustvuvaat na ovaa sredba. Sredbata }e se odr`i na vtori avgust (Ilinden) so po~etok vo 10 ~asot, vo dvorot na manastirot "Sveti \or|i" kaj seloto Oraovica oddale~eno {est kilometri isto~no od Radovi{.

Vo ~est na ovaa kulturna manifestacija }e bide podnesen referat za ovoj jubilej od strana na pretsedatelot \or|i Behlimov. Ovaa sredba }e bide od otvoren karakter i }e bide upaten apel do vladite na Republika Makedonija i na R. Grcija i svetskata progresivna javnost za makedonskite diskriminacii i egzodusi.

Na krajot }e ima i seop{ta narodna veselba s# do popladnevnite ~asovi za site prisutni.

Na 29 juni pretsedatelot na Makedonskiot centar za karpesta umetnost, d-r Du{ko Aleksovski i direktorot na Domot na kulturata vo Strumica, g. Vasil Georgiev, gi otpo~naa podgotovkite za formirawe Regionalen centar za karpesta umetnost pri Domot na kulturata vo Strumica. Domot na kulturata od Strumica }e obezbedi prostor, dodeka Centarot za karpesta umetnost na Makedonija }e obezbedi fotografii i karpesti graviri otkrieni vo Strumi~kiot region. Ova e ubava prilika javnosta po{iroko da bide zapoznata so ova najzna~ajno kulturno, istorisko, etnografsko i jazi~no nasledstvo na Makedonija.

Ova e dotolku pova`no {to Strumi~kiot karneval gi nao|a svoite koreni vo dale~nata praistorija, odnosno vo karpestata umetnost.

Toa e u{te edno opravduvawe za otvoraweto na ovoj regionalen centar.

Inaku, Makedonskiot centar planira otvorawe regionalni centri za karpesta umetnost vo Kratovo, Bitola, Prilep, Gostivar, Tetovo, Veles, Ohrid, [tip, Ko~ani, Del~evo, Gevgelija, Kavadarci, Vinica, Berovo Radovi{ i Kriva Palanka.

Vo momentot se raboti na izborot na lokacija za izgradba na zgradata na Makedonskiot centar za karpesta umetnost, kade {to }e bidat izlo`eni site vidovi eksponati, koi se vo vrska so karpestata umetnost.