NEPOBEDLIVATA MAKEDONSKA FALANGA

Ovoj makedonski velikan i velikan na site slobodoqubivi i miroqubivi narodi na svetot ni ja ostavi neuni{tlivata filozofija na kosmopolitizmot, t.e. na zbli`uvaweto na narodite, mitologiite, kulturite, bogovite, religiite itn., a vo interes na rascutot i rasprostranetosta na makedonskata i makedonisti~kata civilizacija, koja denes se javuva kako supstrat na najrazvienite kulturi i civilizacii na svetot.

Ovaa najslavna makedonska epopeja od vremeto na Filip II Makedonski (382 - 336 godina pr.n.e.) i Aleksandar III Makedonski, koja neizbri{livo go proslavi imeto na Makedonija i na Makedoncite, i den - denes e me|nik na ve~nosta i so svojot trnovit, no bleskav pat ni zra~i nade` i svetlina za site {to se i {to se ~uvstvuvaat Makedonci.

U{te vo 337 godina pr.n.e. Filip, po bleskavata pobeda kaj Heroneja vo 338 godina pr.n.e., uspeal da gi natera site gradovi - dr`avi~ki od Atika i Peloponez, osven Sparta, da ja priznaat hegemonijata na Makedonija, no najmudriot ma` na anti~kiot svet nikoga{ ne dozvolil tie da stanat nekoj konstitutiven element na makedonskata dr`ava, odnosno na Makedonskata Imperija. Po negovoto kovarno ubistvo vo 336 godina pr.n.e. za vreme na golemite sve~enosti vo Ege - najsvetoto mesto za pogrebuvawe na site Makedonski carevi, negoviot sin Aleksandar III Makedonski najenergi~no interveniral protiv site sueti na takanare~enite elinski gradovi - dr`avi~ki, a osobeno na Teba, koja ja uni{til do temel, kako i protiv site obidi na Trakijcite, Tribalite, Getite ili Gitite, Ilirite, Skitite itn., {titej}i go integritetot na makedonskata vlast i zacvrstuvaj}i go prestolot na Makedonskoto Carstvo vo Pela.

Zavr{uvaj}i go Makedonskiot univerzitet vo Stagira, toj dobil izvonredni znaewa od makedonskiot filozof i nau~nik Aristotel i so svojata neizmerna genijalnost, itrina, umnost i strategiska darovitost vo tekot na zimata 335 - 334 godina pr.n.e. izvr{il temelni podgotovki, sozdal najmoderna vojska vo svetot, prisobral sojuznici, vrbuval naemnici, podgotvuval brodovi i se zapoznaval so voenoto delo i vojuvaweto. I pokraj te{kata finansiska sostojba vo koja se na{ol so dolg od 1.300 talanti, bidej}i site finansiski sredstva gi vlo`il vo oru`enite sili, Aleksandar sozdal najgolema i najkvalitetna vojska vo pove}eiljadaletnoto postoewe na Makedonija i Makedoncite. Makedonskata vojska vo vremeto na genijalniot vojskovodec Aleksandar imala sevozmo`ni takti~ki kvaliteti i vo sporedba so evropskite i so site drugi protivnici na aziskite vojuvawa, taa i vo takti~ka i vo operativna smisla bila izrazito najnadmo}na, nepobedliva. Pa zatoa, ostavaj}i go iskusniot Filipov general Antipatar so 12.000 pe{adijci i 1.500 kowanici da ja ~uva makedonskata dr`ava so prestolnina vo Pela, proletta 334 godina pr.n.e. Aleksandar III Makedonski so 30.000 pe{adijci (19.000 te{ki, 9.000 sredni i 2.000 lesni) i okolu 5.200 kowanici (3.400 te{ki i 1.800 lesni) go preminal Elespont ili Helespont (Dardanelite) so okolu 160 triremi i mnogubrojni trgovski brodovi, se istovaril od Makedonskiot Poluostrov vo Mala Azija i trgnal da go spoznae svetot, baraj}i go krajot na svetot, osvojuvaj}i ja Mala Azija, Sirija, Egipet i Persija, stignuvaj}i do Ind i sozdavaj}i Makedonska Imperija so teritorija od 3.8 milioni kvadratni kilometri, raseluvaj}i okolu 1.000.000 lu|e od Makedonija i Makedonskiot Poluostrov vo novoizgradenite okolu 80 Aleksandrii vo koi go zasea semeto na makedonskata tradicionalna kultura i makedonisti~kata civilizacija. Doblesta da se izbori da bide priznat kako nenadminliv, najgolem vo redot na najgolemite vojskovodci na svetot ja zdobil so hrabrost, znaewe i nenadminliva genijalnost na strateg vo takvi bitki kako onie kaj rekata Granik vo 334 godina pr.n.e., kaj Is vo 333 godina pr.n.e. i kaj seloto Gavgamela vo 331 godina pr.n.e., primenuvaj}i ista genijalna taktika na kosa formacija izvojuval bleskavi pobedi nad pomnogubrojnata persiska vojska na Darij III Kodoman (335 - 330 godina pr.n.e.).

Voenite analiti~ari tvrdat deka Aleksandar e pretstavnik na metodi~nata i uni{tuva~kata strategija; vo oblasta na taktikata koristel sodejstvo na kowanicata i pe{adijata - nepobedlivata makedonska falanga, a negoviot makedonski vojni~ki genij se zasnoval najmalku na 13.000 godini kontinuirana pismena tradicija na makedonskata civilizacija, na izvonredno {iroka makedonska kultura, koja mu ovozmo`i da bide i strateg, i filozof, i lekar, i nau~nik, i graditel, i diplomat, i dr`avnik, i istra`uva~, i osvojuva~, i vizioner. Pri siot kosmopolitizam, genijalniot dr`avnik i vojskovodec, Aleksandar III Makedonski, sekoga{ se ~uvstvuval Makedonec i, kako {to tvrdat izvorite, nekade kaj Hirkanija pred elitnite makedonski korpusi od 20.000 pe{adija i 3.000 kowanica toj izjavil : "Jas svetot go osvojuvam za Makedoncite".

Zamislata da sozdade novo, svetsko op{testveno ureduvawe, kade site narodi, rasi, religii i kulturi }e se isprepletat vo ramkite na golemoto Makedonsko Carstvo so nov glaven administrativen, kulturen, trgovski, ekonomski, verski itn. grad, spored tvrdeweto na Heraklit i raska`uvaweto na Aleksandrijcite, "... po planovite na svoite arhitekti" i "... sebesi na spomen osnoval golem mnogunaselen grad ... i mu go dade svoeto ime", - veli Plutarh. Aleksandrija, pome|u ezeroto Marsot i ostrovot Far, bila so arhitektonsko - gradograditelska kompozicija vo vid na makedonska hlamida, spored planot na makedonskiot arhitekt Dejnokrat Rodoski i pod rakovodstvo na gradeweto na Kleomen od Navkratis. Novata svetska makedonska prestolnina po~nala da se gradi pri krajot na 332 i vo po~etokot na 331 godina pr.n.e. i s# do izgradbata na Konstantinopol Aleksandrija vo Egipet bila najva`niot centar na Sredozemnoto More, vo nea bila izgradena najgolemata biblioteka na anti~kiot svet, ~ij direktor vo tretiot vek pr.n.e. bil slavniot makedonski nau~nik Eratosten.

Okolu I vek naselenieto na Aleksandrija broelo okolu 1.000.000 `iteli, a nejzinata povr{ina okolu 100 godini pr.n.e. dostignala 891 hektari.

Aleksandar Makedonski vo sedummilionskiot Egipet bil edinstveniot {to gi imal dobieno site bo`ji po~esti izrazeni vo tri ranga i toa: kako Horus bil bog, kako sin na Ra bil sin na gospod i kako sakan od Amon toj bil milenik na bogovite, odnosno izbran od Ra. Po osvojuvaweto na Egipet i negovoto proglasuvawe za faraon na Egipet, uspeal da gi osvoi site ~etiri prestolnini na Persiskoto Carstvo: Vavilon, Suza, Persepol i Ekbatana. Vo Suza go zarobil golemoto bogatstvo na Darij III Kodoman vo iznos od okolu 50.000 talanti vo zlato i srebro, a u{te so pogolemo bogatstvo se zdobil vo Persepol i Rasargada. Vo 331 godina pr.n.e. takanare~enite Elini od Sparta so pomo{ na persiski dariki dignale vostanie protiv makedonskoto vladeewe, no iskusniot i odlu~niot Filipov general Antipatar go zadu{i vostanieto so pobedata nad Spartancite kaj Megalopol so {to mu ovozmo`il na Aleksandar Makedonski da go prodol`i svojot pobedonosen od kon severoisto~nite pokraini na Darievoto Carstvo.

Vo 330 godina pr.n.e. Darij se zasolnil vo Medija, no uspeal da prisobere samo 6.000 pe{adijci i 3.000 kowanici, pa zatoa otstapil od Erbakana kon Baktrija i vo 330 godina pr.n.e. bil ubien od negoviot satrap Bes, koj begaj}i od makedonskata kowanica i makedonskata nepobedliva falanga se upatil kon Istok. Vo 329 godina pr.n.e. vojskata na Aleksandar III ja minala rekata Parapamis i vlegla vo Baktrija, a potoa ja minala i Oks (Amu - Darja), kade Aleksandar go fatil i go pogubil Bes, a potoa izbil do Jaksart (Sir - Darja) na severoisti~nata granica na nekoga{noto Persiskoto Carstvo kade ostanal s# do proletta 327 godina pr.n.e.

Ostavaj}i silna vojska vo Baktrija, letoto 327 godina pr.n.e. Aleksandar povtorno ja pominal rekata Parapamis so okolu 40.000 lu|e, me|u koi imalo i novi podanici, a vo proletta 326 godina pr.n.e. go preminal Ind i kaj rekata Hidaspa go pobedil indijskiot kral Por. Vo periodot na tropski do`dovi Aleksandar go prodol`il svoeto osvojuvawe i istra`uvawe na Penxap, stignal do rekata Hifasa, me|utoa iscrpenata vojska za prvpat mu otka`ala poslu{nost na makedonskiot car so pasivno odnesuvawe, koe zakanuvalo opasnost da se pretvori vo otvoren bunt, ta zatoa naredil povlekuvawe nazad kon tatkovinata. So novoizgradenata makedonska flota Aleksandar III Makedonski i makedonskiot admiral Nearh so eden del od vojskata se spu{tile 1.600 km po rekata Ind s# do nejziniot vliv vo Indiskiot Okean, kade stignale vo 325 godina pr.n.e., a drugiot del na vojskata pod vodstvo na makedonskiot vojskovodec Krater go sledele po kopno. Ottamu Krater so del od vojskata bil ispraten preku Arahozija kon Vavilon, a prviot makedonski admiral Nearh so makedonskata flota bil ispraten na nau~na ekspedicija pokraj bregot na Persiskiot Zaliv, dodeka Aleksandar III Makedonski so glavninata na makedonskata vojska trgnal preku pustinskite predeli na Gedrozija i stignal do Pura, ostavaj}i tri ~etvrtini od svojata vojska vo surovite pustinski predeli na Gedrozija, a vo dekemvri 325 godina pr.n.e. se sostanal so Krater kaj Pasargada i vedna{ se upatil kaj Suza kade stignal vo fevruari 324 godina pr.n.e.

Vospostavuvaj}i go svojot avtoritet so prezemawe energi~ni merki, Aleksandar Makedonski pristapil kon ogromni podgotovki za pohod na Arabija so cel da gi povrze svoite najbogati pokraini, Vavilon i Egipet. Vojskata i flotata ve}e bile podgotveni za pohod, no, spored edni izvori, na 10 juni, a, spored drugi izvori, na 13 juni 323 godina pr.n.e. Aleksandar Makedonski umrel vo Vavilon, kako posledica na bolest ili na postepeno truewe.

Impozantnoto delo na Aleksandar Makedonski e sozdadeno blagodarej}i na negovata isklu~itelna intelektualna i genijalna voena sposobnost, blagodarej}i na nadmo}nosta na nepobedlivata makedonska vojska koja ja vodele isklu~itelno nadareni makedonski generali vo pohodot za osvojuvawe na svetot i vo najgolemata nau~na ekspedicija za spoznavawe na svetot.

Aleksandar Makedonski e zaslu`en za {irewe na makedonska i makedonisti~ka kultura po isto~nite zemji so cel preku ogromnoto Makedonsko Carstvo so teritorija od 3,8 milioni kvadratni kilometri od Makedonija (Makedonskiot Poluostrov) i Sredozemnoto More do Ind i od Nil do Sir - Darja da gi obedini mno{tvoto narodi, rasi i kulturi. Toj sozdal nova era za istorijata na ~ove{tvoto, obiduvaj}i se da ja obedini, sozdavaj}i nova epoha na makedonstvo i makedonizam, kade duhovnoto i intelektualnoto nasledstvo na Makedonija, kako mitolo{ka, predistoriska, istoriska i predbibliska zemja, na Makedoncite, kako najstar civiliziran narod na svetot, na makedonstvoto, kako supstrat na najstara pismena i druga tradicija na svetot, i na makedonizmot, kako najprogresivno svetsko dvi`ewe so filozofijata na makedonskiot sinkretizam kako pole za kulturen natprevar na narodite, navleglo, gi so`ivealo i nad`ivealo site oblici na rimskiot `ivot i kultura postavuvaj}i gi temelite ne samo na novata Zapadna civilizacija, tuku i na celiot civiliziran svet.