Istorijata ne e samo minato

ANTI^KOMAKEDONSKI ZBOR VO "DELA APOSTOLSKI"!

Pi{uva: Aleksandar DONSKI

  • Za prvpat vo na{ata javnost iznesuvame neverojaten podatok deka sveti Luka vo svoite Dela Apostolski upotrebil eden anti~komakedonski zbor, {to go nemalo vo nitu eden tekst od anti~kogr~kiot jazik, a go imalo na brojni natpisi niz cela Makedonija!
  • Politarsite bile ~ista makedonska institucija, koja ja nemalo vo nitu eden gr~ki grad-dr`ava. Zatoa ovoj termin e pronajden isklu~ivo na natpisi na teritorijata na Makedonija i tokmu zatoa istiot go nemalo vo nitu eden anti~ko-gr~ki tekst!
  • Preku fenomenot Interpretato Graeca, originalnite imiwa na mnogu egipetski, indiski, libiski, makedonski i drugi negr~ki bo`estva vo starogr~kite zapisi bile zameneti so imiwata na najbliskite soodvetni bo`estva od gr~kata mitologija

]e spomneme u{te eden neverojatno interesen podatok, koj re~isi voop{to ne e poznat vo na{ata po{iroka javnost. Znaeme deka sveti Luka gi napi{al svoite bibliski dela (Evangelie po Luka i Dela apostolski) na jazikot koine. Vnimatelnite prou~uva~i i analiti~ari na najstarite prepisi na negovite dela do{le do edno za~uduva~ko otkritie. Tie otkrile deka sveti Luka vo Dela apostolski upotrebil eden anti~komakedonski zbor, {to go nemalo vo nitu eden drug tekst otkrien na teritorijata na dene{na Grcija. Istiot ovoj zbor go imalo na brojni natpisi {irum cela Makedonija, no ne i na teritorijata na dene{na Grcija. Ovoj zbor bil otkrien i na anti~kiot spomenik "Vardarova Porta" vo Solun. Vo gorespomnatoto izdanie Bibliski zemji vo vrska so seto ova ~itame:

"Luka, vo svoite objasnuvawa za prestojot na Pavle vo Solun, upotrebuva eden zbor za 'gradskite stare{ini' {to ne se sre}ava vo nitu eden drug tekst od gr~kata literatura. Istiot ovoj zbor e pronajden na eden natpis na 'Vardarovata Porta', kako i na brojni drugi natpisi niz cela Makedonija. Ovoj podatok dava potkrepa vo prilog na istoriskata avtenti~nost na objasnuvawata na Luka". (Archaeological Remains in Thessalonica, Thessalonica, Dr.Clint Arnold and his class at Talbot Theological Seminary,The Biblelands Project. Copyright 1999 by Mustardseed Media, Inc Web site: http://www. mustardseed.net).

Interesno e toa {to vo ovoj tekst, "Vardarovata Porta" vo Solun na angliski e napi{ana kako "Vardar Gate", a ne kako "Axios Gate"! (Podetalno za seto ova, kako i za ulogata na Solun vo bibliskite nastani i vo izdanijata: "Thessalonica," in The Anchor Bible Dictionary. Volume 6. Edited by David Noel Freedman. New York: Doubleday, 1992; Simpson Jr., J.W. "Thessalonians, Letters to the," in Dictionary of Paul and his Letters. Downers Grove & Leicester: Intervarsity Press, 1993 i "Thessalonica," in The International Standard Bible Encyclopaedia. Volume 5. Edited by James Orr. Grand Rapids: Wm. B. Eerdmans Publishing Co., 1974).

POLITARSITE - GRADSKI NA^ALNICI

No, koj e toj anti~komakedonski zbor, {to go upotrebil sveti Luka, a koj go nemalo vo nitu eden literaturen anti~kogr~ki tekst? Toa e zborot politarsi (politarcaV), ~ija etimologija bila tokmu gradski na~alnici. Ovoj termin sveti Luka go upotrebil vo Dela apostolski (17,6).

Koi bile politarsite? Toa bile eden vid lokalni (gradski) upravnici. D-r Nade Proeva, povikuvaj}i se na stranski izvori, pi{uva deka politarsite bile ~ista makedonska institucija, koja ja nemalo vo nitu eden gr~ki grad-dr`ava (D-r Nade Proeva, Studii za anti~kite Makedonci, Macedonia Prima, Skopje, 1997, str. 76 i 77). Tokmu zatoa ovoj termin e pronajden isklu~ivo na natpisi na teritorijata na Makedonija i tokmu zatoa istiot go nemalo vo nitu eden anti~ko-gr~ki tekst! D-r Proeva pi{uva deka zasega najstaroto spomnuvawe na ovoj termin datira u{te od III vek pred Hrista, t.e. od vremeto na makedonskiot vladetel Kasandar. Ovoj termin (institucija) se sre}aval i na natpisi vo makedonskite kolonii, t.e. teritorii {to toga{ bile pod makedonska vlast. Konkretno natpisot od III vek pred Hrista se nao|a na teritorijata na toga{na Ilirija, koja vo toa vreme bila makedonska kolonija. Istiot termin e pronajden i vo edna makedonska kolonija vo Trakija (d-r Proeva, cit. delo, str. 258). Rimjanite i po okupacijata na Makedonija, ja zadr`ale ovaa institucija vo makedonskite gradovi, pa od rimsko vreme, na teritorijata na Makedonija, ima za~uvano pove}e od pedeset natpisi vo koi se spomnuva terminot politarsi (d-r Proeva, str. 258). Na teritorijata na dene{na Grcija pak, od rimsko vreme ne e otkrien nitu eden tekst vo koj e spomnat ovoj anti~komakedonski termin.

Nekoj mo`ebi }e zabele`i deka ovoj termin vo osnova e gr~ki. Terminot vsu{nost pretstavuva kovanica vo koja se sodr`ani imenkite: grad i vladetel (polit-arsi). Na ova }e odgovorime deka e fakt oti me|u dosega za~uvanite zborovi od anti~komakedonskiot jazik se sre}avaat nekoi zborovi, isti ili sli~ni so soodvetnite termini do toga{niot gr~ki jazik. No, se smeta deka ovie termini anti~kite Makedonci i navistina gi pozajmile od anti~kiot gr~ki jazik. Vo ovaa pojava nema ni{to ~udno zatoa {to istata se slu~uva i denes vo mnogu jazici. I vo dene{niot makedonski jazik imame prifateno mnogu stranski termini za koi nemame soodvetni na{i (barem ne sekoga{). Ovie termini gi prilagoduvame spored sopstvenite jazi~ni normi. Takvi termini vo sovremeniot makedonski jazik, na primer, se: kompjuter, televizor, satelit, audiosistem, telefon i mnogu drugi.

Za zborovite pozajmeni zborovi od gr~kiot vo anti~komakedonskiot jazik ~itame i vo statijata objavena na angliski jazik vo izdanie na MANU posvetena na karakterot na anti~komakedonskiot jazik. Ovde ~itame:

"Jasno e deka pome|u zborovite (od anti~komakedonskiot jazik, z.m.) ima pozajmici od gr~kiot jazik, koj vo antikata bil jazik so golem ugled. No, gr~kite zborovi bile prilagoduvani vo sklad so razli~niot ne-gr~ki fonetski sistem... No, istovremeno pome|u zborovite (anti~ko-makedonski, z.m.) ima i takvi koi gi nema vo gr~kiot jazik, a koi imaat svoi paraleli vo drugite indo-evropski jazici". (The Ancient Macedonians And Their Language, Council for Research into South-Eastern Europe of the Macedonian Academy of Sciences and Arts, Skopje, 1993). (Ovde nema da navleguvam vo elaborirawe na analizite na starogr~kiot jazik vo smisla koi elementi od ovoj jazik ne bile originalni-gr~ki, tuku bile prezemeni od postarite jazici. Ostavam mo`nost za prifa}awe site idni otkritija vo ovoj pravec).

Zna~i terminot (kovanicata) politarsi Makedoncite najverojatno go sozdale od gr~ki zborovi, no ona {to e pova`no e faktot deka vakva kovanica nemalo vo toga{niot gr~ki jazik, zatoa {to vakva institucija nemalo na teritorijata na dene{na Grcija. Toa bila ~ista makedonska insititucija.

FENOMENOT INTERPRETATO GRAECA

No, da se vratime na svetiot evangelist Luka. Se postavuva pra{aweto: Zo{to toj go upotrebil anti~komakedonskiot termin "politarsi" vo svoite Dela apostolski? Dali mo`eme da pretpostavime deka toj i navistina bil Makedonec od Makedonija, koj kako domoroden `itel, mnogu dobro znael za ovaa makedonska institucija, pa zatoa i ja upotrebil vo svoite dela?

Sigurno deka dokolku toj bi bil Grk (ili kakov bilo drug stranec) te{ko deka bi upotrebil "tu|" termin, zatoa {to se znae deka Grcite vo antikata voglavno gi pogr~uvale site stranski termini (poimi, toponimi, pa duri i li~ni imiwa) na koi naiduvale. Toa e poznatiot fenomen Interpretato Graeca. Preku ovoj fenomen originalnite imiwa na mnogu egipetski, indiski, libiski, makedonski i drugi negr~ki bo`estva vo starogr~kite zapisi bile zameneti so imiwata na najbliskite soodvetni bo`estva od gr~kata mitologija. Toga{nite starogr~ki avtori voop{to ne se ma~ele da gi zapi{uvaat originalnite imiwa na ovie bo`estva, tuku ednostavno niv gi zamenuvale so imiwa od sopstvenata kultura. Taka bilo i so li~nite imiwa i toponimi od stranskite negr~ki narodi. Za seto ova postojat nekolku stotici primeri, na koi }e se zadr`ime vo slednata kniga, a ovde }e poso~ime samo na nekoi od niv.

D-r Nade Proeva vo svojata kniga "Studii za anti~kite Makedonci" (Skopje, 1997, str. 157) nudi eden mnogu interesen primer. Taa prilo`uva dokazi deka anti~kite Grci gi pretstavuvale kako gr~ki imiwata na tu|ite bo`estva, koi nemale nikakva vrska so gr~kata mitologija. Kako dokaz za ova taa prilo`uva komparativen pregled na eden originalen kartaginski dokument i na negoviot prevod na gr~ki jazik, napraven od Polibie vo 215 g. pred Hrista. Pritoa, vo gr~kiot prevod na ovoj dokument, sosema jasno se zabele`uva deka imiwata na semitskite bogovi {to gi slavele Kartagincite, ne samo {to ne se pretstaveni so nivnite originalni imiwa, tuku i se zameneti so imiwata na gr~kite bo`estva.

U{te pointeresen e slu~ajot so Herodot (THE HISTORY OF HERODOTUS, by Herodotus, translated by George Rawlinson). Pi{uvaj}i za Arapite, toj tvrdi deka nivni najva`ni bo`estva bile "Bahus" i "Uranija" (!?), {to sekako deka voop{to ne odgovara na vistinata. No, vo prodol`enie, samiot Herodot dava dopolnitelno objasnuvawe. Za Arapite toj objasnuva deka (citat): "Bahus na nivniot jazik go vikale Orotal, a Uranija, Alilat". Zna~i, ovde ne stanuva zbor za nikakvi "Bahus" i "Uranija", tuku za arapskite bo`estva Orotal i Alilat, koi Herodot (so cel da im gi pribli`i na gr~kite ~itateli), samoinicijativno gi preimenuval Bahus i Uranija. Toa e toj poznat fenomen na Interpretato Graeca. Taka pravel Herodot (no i site ostanati anti~ki avtori). Vo slu~ajov, arapskite bo`estva Orotal i Alilat najmnogu go potsetuvale na negovite Bahus i Uranija, pa zatoa taka i gi pretstavil, iako tie bile ne{to sosema razli~no.

Za religijata na Arapite pi{uval i anti~kiot gr~ki istori~ar Arijan, koj tvrdel deka Arapite slavele samo dva boga i toa: Uran i Dionis (!?), {to sekako deka isto taka ne odgovara na vistinata. (Arrian: "The campaignes of Alexander", translated by Aubrey De Selincourt, Pengiun books, 1971, c. 382).

Se znae deka vo starogr~kite izvori i za egipetskite bo`estva bile upotrebuvani gr~ki epiteti i nazivi ("Egipetska Atena" i sl.), a poznatata egipetska bo`ica Izida Grcite ja narekuvale "Egipetska Afrodita".

Ist e slu~ajot i so libiskite bogovi. Herodot gi opi{uva obi~aite na libiskoto pleme Ausijani, za koi pi{uva deka ja slavele bo`icata "Minerva" (!?), {to isto taka ne odgovara na vistinata. Me|utoa, vo prodol`enie, Herodot povtorno objasnuva deka taa bo`ica ne se vikala Minerva, tuku deka taa si bila originalna ausijanska bo`ica, koja spored negovite sfa}awa imala sli~ni karakteristiki na "gr~kata Minerva". Herodot pi{uva:

"Ausijanite sekoja godina odr`uvaat proslavi za bo`icata Minerva... Tie velat deka ovie rituali gi nasledile u{te od svoite predci i deka preku niv tie ja slavat svojata bo`ica, koja e ista kako Minerva (Atena) kaj Grcite".(THE HISTORY OF HERODOTUS, by Herodotus, translated by George Rawlinson).

GRCITE FALSIFIKUVALE ISTORISKI PODATOCI

Spored ova izleguva deka, em Ausijanite ja slavele "gr~kata bo`ica Minerva", em taa bila nivna originalna bo`ica, nasledena od nivnite predci, {to e sosema nelogi~no i kontradiktorno. Vo prodol`enie Herodot gi opi{uva ovie libiski (ausijanski) rituali i od ovoj opis sosema jasno gledame deka stanuva zbor za ne{to sosema nepoznato vo gr~kiot svet vo odnos na gr~koto slavewe na Minerva (Atena). Zna~i, na originalnata libiska (ausijanska) bo`ica, Herodot samoinicijativno & go smenil imeto vo "Minerva", verojatno so cel {to pove}e da im ja pribli`i pretstavata za ovaa bo`ica na svoite ~itateli.

I za domorodcite vo Etiopija Herodot pi{uva deka gi slavele "Bahus" i "Jupiter", {to isto taka ne odgovara na vistinata. Kojznae kako se vikale ovie etiopski bo`estva {to Herodot ni gi pretstavil kako "Bahus" i "Jupiter".

Sli~no pi{uva i gr~kiot istori~ar Arijan, koj pi{uva deka `itelite na persiskiot grad Magarsus ja slavele "lokalnata Atena" (Arrian... str. 109), iako se znae deka Persijancite si imale sopstvena religija, razli~na od gr~kata. Arijan duri si dozvolil da napi{e i deka li~no persiskiot kral Darie Treti, otkako bil celosno porazen od Aleksandar Makedonski, navodno mu se pomolil na - Zevs (!?), iako se znae deka persiskiot vrhoven bog se vikal Marduk ili Bel, a ne Zevs.

Arijan (isto, str. 257) pi{uva i deka Indijcite od Nisa navodno go slavele Dionis (!?). Kojznae kako se vikal toj indiski bog, {to Arijan ni go pretstavil kako Dionis. Vakvi primeri ima u{te mnogu.

Osven vo religijata, starogr~kite istori~ari praktikata na grcizirawe na tu|ite termini ja primenuvale i vo negr~kata toponimija. Taka, na primer, Arijan golemata srednoaziska planina Hindu-Ku{ ja zapi{al kako "Indiskiot Kavkaz" itn.

A, sega da go povrzeme seto ova so svetiot evangelist Luka. Dokolku toj bil Grk, toga{ so golema verojatnost mo`eme da pretpostavime deka (vo sklad so odnesuvaweto na mnozinstvoto toga{ni gr~ki avtori, koi obilno go koristele fenomenot Interpretato Graeca) i toj bi go zamenil makedonskiot termin politarsi so nekoj pribli`en, nemu poznat i poblizok, gr~ki termin za gradskite na~alnici. No, toj go upotrebil tokmu originalniot makedonski termin. Dali ova ne e silna indicija za negovoto makedonsko etni~ko poteklo?

(Prodol`uva)