Ogledalce, ogledalce

KAKO DA NE SI BIDEME "BUKURE[T" NA SAMITE SEBE?!

Gog ma Gog

Makedonija e ekspres-voz {to go "brkaat" bombi za da se dvi`i pobrzo. Od strav deka n# smestija vo Zapadniot Balkan, nie zaboravame deka sme sepak nekade smesteni. Koj ni e vinoven {to Slovenija ni izbega daleku. A, zaedno bevme, mo`evme mnogu da u~ime i nau~ime!

Sekoj go ima toa {to go zaslu`uva. Nepou~ni se pove}e prikaznite za Slovencite i Makedoncite vo nekoga{nata SFRJ. Slovencite vo Belgrad rabotea za Qubqana, a Makedoncite protiv Skopje.

Takvi n# stokmija, n# skroija... Imame iljada pri~ini da se kaeme, a samo edna da & se predademe na idninata i da veruvame vo Makedonija. Toa e na{eto edinstvo!

Kako?

"Da znaev, }e bev demijurg, bog, tvorec! Oti ne znam, sekoga{ tragam i baram, so cel i da ne najdam, barem da se dobli`am", re~e Tertulijan. Tragaweto po sre}a i edinstvo, ne go sledat barabani. Da traga{ i da bara{, zna~i da se opredeli{!

Na{eto opredeluvawe za makedonskoto edinstvo e ~udno. Znam, go nosime vo srcata, ama so umot i razumot sme daleku od nego. Nikoj ne saka da gi "stetoskopira" svoite postapki, za potoa da premine na tu|ite. VMRO-DPMNE vo SDSM gleda "komunisti~ki |avol", od kogo o~igledno i po deset godini, ne mo`e da se oslobodi, kako {to SDSM gleda vo VMRO-DPMNE "sto godini" van~omihajlovizam.

Avtorite na ovie opasni, ve}e istoriski predrasudi, izgleda ne se Makedonci. Da bea, grdoto }e go pretvorea vo ubavo, a lo{oto vo dobro, kako {to toa go napravija na primer (banalen i ne mnogu sporedliv) Amerikancite so traperot Dejvi Kroket i Angli~anite so razbojnikot Robin Hud.

Nie i den-denes za Krali Marko prvo {to pra{uvame e da ne e Srbin, ili Bugarin?! Se sramam od edna diskusija vo edno semejstvo, kade {to rodot od `enata se ~uvstvuval bugarski, a rodot od ma`ot - srpski. Toga{, vo eden moment stanal sinot i rekol: "Ima li vo ovaa ku}a Makedonci?!"

Izgleda deka denes na{ite politi~ari i istori~ari (na vtorite mo`e da im se prosti, ama na prvite nikako) nemaat "tri ~isti" za realnite sostojbi na `ivotot vo Makedonija. Se tiki podgrevaat stari, tu|i manxi, a toa novinarite za bo`jo ~udo, nekriti~ki, tuku so slast go prifa}aat i taka zaedni~ki {irat ~uma. Makedonija ne e vo opasna podelba nitu od Srbite, nitu od Bugarite, nitu od Grcite, nitu od Albancite, tuku od samite sebe. Ako sepak se slu~i nekoj da n# podeli, mora da znaeme, nie samite "toa go baravme". Kolku i da zvu~i trivijalno, vistinito e!

Nabli`uvaweto na koi bilo izbori, namesto da bide prilika da se poka`at vrvnite postignuvawa na politi~kite partii za cvrstinata na Makedonija, so niv kako da po~nuva prodol`uvaweto na "krvavata makedonska presmetka". Ovoj narod, kako i site drugi narodi, ne e kakov {to bil nekoga{ da se hrani so jadewata od tu|ite nacionalni propagandi. Toa bea najsiroma{nite jadewa {to mo`ea da im bidat ponuduvani na na{ite babi i dedovci.

Ottamu, novite politi~ari vo dr`avava imaat ogromna odgovornost za sekoj izre~en zbor, za sekoja nepresmetana politi~ka postapka, oti toa go bara migot na vremeto. Sekoj mo`e da se zamisluva "iden eksponat vo galerijata od makedonskiot politi~ki muzej", no pra{awe e kolku Makedonija }e go smesti tamu kade {to saka. Vlasta se dobiva i se gubi edinstveno na izbori. Na SDSM i na VMRO-DPMNE mora da im se priznae, na prvite {to vlasta ja predadoa parlamentarno, civilizirano i so toa vlo`ija mnogu vo idninata na Makedonija, a na vtorite {to imaa trpenie koga im dojde nivnoto vreme vlasta da ja osvojat demokratski. I Branko (Crvenkovski), i Qub~o (Georgievski), i Yingo (Qubisav Ivanov), i Arben (Xaferi), i edniot Risto (Penov), i drugiot Risto (Gu{terov), i Cile (Vasil Tupurkovski) se samo ~kor~iwa vo zaedni~kiot makedonski kibrit, so kogo mo`at da ja napravat Makedonija ili cvetna, ili da ja zapalat.

Ne zboruvajte za aferite. Otkrijte gi! Ne ka`uvajte si za manite. Otstranete gi! Ne somni~ete se. Veruvajte si!

Gledate, na Evropskoto fudbalsko prvenstvo 2000 site {to se raspravaa so sudiite, izgubija. A, samo tie {to igraa fudbal prodol`ija da stasaat koj pobrzo i popodgotven do peharot.

Eden novinar denovive mi se `ali: "Mnogu pi{uvam, nikoj ne me ~ita". I politi~arite {to mnogu zboruvaat, retko koj gi slu{a. @ivotot ima druga merka: nejzinoto nepoznavawe, nikogo ne go opravduva, neka mi prostat pravnicite {to od nivnata pravni~ka bibliografija ja pozajmiv ovaa sentenca.

Kako da se opredeli makedonskiot gra|anin koga vo Makedonija nema borba na idei, pogledi, re{enija. Ima samo arhetip za osvojuvawe na vlasta. Od kade da znae makedonskiot gra|anin za kogo da se opredeli koga go "fa}aat" na nenatopena jadica. Rabotite se mnogu prosti: mojot gradona~alnik pred ~etiri godini go odbravme so politi~ko-partiska euforija - }uture. Toa be{e ~ovek kogo ni go pretstavuvaa so ona na{eto, makedonsko "ne znaete kolku e dobar"?!

Ima{e eden, go smetavme za "udren v krilo", ni vele{e: Dobrite odnesete si gi doma. Nam dajte ni sposoben! Ama nie toga{ ne go poslu{avme!