Pritisoci za promena na imeto na Makedonskata pravoslavna crkva

GR^KI KANDILA OD MINATOTO

Pi{uva: Marina STAMENKOVA

  • Fakt e deka aftokefalnosta na Makedonskata pravoslavna crkva ne e priznata od sestrinskite crkvi i sekoja od niv ve}e gi iznese svoite motivi za uceni, pritisoci i uslovi koi bi trebalo MPC da gi ispolni, dokolku saka da bide priznata
  • Vekovnite streme`i na nekoi na{i sosedi ovozmo`ija povtorno budewe na golemite apetiti i kandilata na minatoto koi go razlevaat mirisot na negatorska politika {to mo`eme da go po~uvstvuvame i denes
  • Po ukinuvaweto na Ohridskata arhiepiskopija na 17 maj 1767 godina, Carigradskata patrijar{ija nastojuvala da go ottrgne celokupniot naroden `ivot vo Makedonija od dotoga{nite uredbi i crkovno-narodni obi~ai

Ve}e nekolku nedeli javnosta se soo~uva so erupcija od {pekulacii okolu navodnata promena na imeto na Makedonskata pravoslavna crkva vo Ohridska arhiepiskopija kako uslov za nejzinoto priznavawe. [pekulaciite se zasilija za vreme na posetata na visoka crkovna delegacija vo Carigrad kaj Vselenskiot patrijarh Vartolomej, koga vo javnosta bea plasirani niza naga|awa okolu pri~inata za ovaa poseta i tekot na tie pregovori.

Fakt e deka aftokefalnosta na MPC ne e priznata od sestrinskite crkvi i sekoja od niv ve}e gi iznese svoite motivi za uceni, pritisoci i uslovi koi bi trebalo MPC da gi ispolni, dokolku saka da bide priznata. Sepak, imeto na MPC ne treba da pretstavuva nekoj predmet na pazarawe i osnovna pre~ka za dobivawe viza za priznanie deka nie sepak postoime.

PROMENA NA IMETO

Vo ramkite na seto ova voop{to ne pretstavuva tajna stavot na sestrinskata Gr~ka pravoslavna crkva koja priznavaweto na MPC edinstveno go gleda vo promenata na nejzinoto ime vo Ohridska arhiepiskopija. Toa i ne e tolku ~udno i neobi~no ako se znae deka doa|a od gr~ka strana i ako se zeme predvid faktot {to na na{ite ju`ni sosedi im pre~i i imeto na na{ata dr`ava Makedonija i s# {to e povrzano so nea.

Vpro~em, poimite Makedonec, makedonska i makedonsko se srasnati so duhovnoto tkivo na milionite potomci na pravoslavieto vo ovaa bibliska zemja u{te od vremeto koga apostol Pavle propovedal na svetite makedonski prostori i gi blagoslovil kako takvi. Me|utoa, vekovnite streme`i na nekoi na{i sosedi ovozmo`ija povtorno budewe na golemite apetiti i kandilata na minatoto koi go razlevaat mirisot na negatorska politika {to mo`eme da go po~uvstvuvame i denes.

Istorijata, sekako, go poka`ala negatorskiot odnos kon makedonskata dr`ava i makedonskata crkva. Carigradskata patrijar{ija ve{to ja koristela nema{tijata i nemo}ta na Ohridskata arhiepiskopija i nastojuvala da doka`e deka samo taa mo`e da gi vrati nejzinite dolgovi, normalno ako bide priklu~ena kon nea. Pelagoniskiot mitropolit Arsenij bil posledniot makedonski arhiepiskop do ukinuvaweto na Arhiepiskopijata so sultansko irede. Po ukinuvaweto na Ohridskata arhiepiskopija na 17 maj 1767 godina, Carigradskata patrijar{ija nastojuvala da go ottrgne celokupniot naroden `ivot vo Makedonija od dotoga{nite uredbi i crkovno-narodni obi~ai. Najnapred gi smenila domorodnite vladici so vladici-fanarioti koi ne go znaele jazikot na svojata duhovna pastva. Tie najnapred ja zabranile crkovnomakedonskata bogoslu`ba po gradovite i mesto toga{nite protopopovi, na nivno mesto nazna~uvale ikonomi Grci i grkomani. Ovie vladici i ikonomi doa|ale vo Makedonija so edna edinstvena cel {to poskoro da se zbogatat i potoa da se vratat vo nekoja gr~ka eparhija. Me|u drugoto, tie se smetale i za potceneti {to mu vladikuvale na narod {to zboruva na varvarski jazik. Od takviot toga{en odnos na Gr~kata crkva, pa do denes kako da ne se izmenilo ni{to, pa sli~ni apetiti od ovaa sestrinska crkva postojat i denes samo {to celta verojatno za takvoto ostvaruvawe go gledaat preku vra}awe na Ohridskata arhiepiskopija. I ne samo za zadovoluvawe na taa `elba, tuku i za pothranuvawe na tolku poznatata negatorska politika na Grcija koga e vo pra{awe makedonskata nacionalna nepobitnost i integritet na makedonskata dr`ava.

STAVOT NA SVETIOT SINOD

Visokata crkovna delegacija sostavena od nivnite preosve{tenstva gospodata mitropoliti Avstralisko - novozelandski gospodin Petar, Debarsko - ki~evski Timotej i mitropolitot Strumi~ki - Naum kako i episkopot Dremvicki Jovan, kon sredinata na mesec juni be{e primena od negovata sesvetost, patrijarhot na Konstantinopol i na Noviot Rim gospodin gospodin Vartolomej. Za ovoj sostanok do javnosta be{e prezentirano samo kuso soop{tenie za odr`anite sredbi i sostanoci. Soop{tenieto ne sodr`e{e nitu zbor za razgovorite okolu gr~kiot predlog na{ata crkva da bide prifatena od preostanatite pravoslavni crkvi pod imeto Ohridska arhiepiskopija. Stavot na Svetiot sinod vo vrska so ova pra{awe }e bide soop{ten po odr`uvawe na sednica na Svetiot arhijerejski sinod. Do odr`uvawe na ovoj sostanok i zazemawe na oficijalen stav, vladicite se vozdr`uvaat od sekakvi komentari vo vrska so pra{aweto okolu preimenuvawe na MPC vo Ohridska arhiepiskopija.

Sepak, nekoi od niv vo javnosta ve}e iznesoa svoi gledi{ta. Taka, vladicite Petar, Timotej i Agatangel izjavija deka se kategori~no protiv toa MPC da se imenuva kako Ohridska arhiepiskopija, dodeka pak spored episkopot Dremvicki Jovan, imenuvaweto na MPC kako Ohridska arhiepiskopija ne e ni{to stra{no so ogled na faktot {to Ohridskata arhiepiskopija e so vekovna tradicija i dlaboki koreni na ovie prostori.

Sepak, do odr`uvaweto na sednicata na Svetiot sinod i zazemawe stav so koj }e se soglasat site vladici, ostanuvaat da lebdat vo vozduh niza pra{awa {to se od ogromna va`nost za makedonskata javnost.

Na{iot ju`en sosed so svoite pritisoci vrz me|unarodnata javnost uspea da go promeni imeto na na{ata dr`ava od Republika Makedonija vo Porane{na Jugoslovenska Republika Makedonija (FYROM). Barem so toa ime be{e primena na{ata dr`ava vo Obedinetite nacii. Pri~ina za ova sekako be{e i popustlivosta na na{ata toga{na diplomatija, a taa popustlivost kon me|unarodnata zaednica ja praktikuva i aktuelnata makedonska Vlada. Sega, pak, ni se slu~uva ne{to sli~no. Na{iot ju`en sosed od neodamna po~na da raboti i na promena na imeto na Makedonskata pravoslavna crkva vo Ohridska arhiepiskopija. O~igledno, namerata e da se izbri{e s# {to vo Republika Makedonija e so nacionalen makedonski priznak. Neophodno e vo vakvi okolnosti Svetiot sinod da poka`e energi~nost i re{itelnost vo stavot za za~uvuvawe na imeto na Makedonskata pravoslavna crkva. Da veruvame deka vladicite nema da potkleknat na kakvi i da bilo pritisoci.

Povikuvaj}i se na kanonskite i istoriskite osnovi i prava, makedonskiot Crkovno-naroden sobor koj se odr`a na ~etvrti oktomvri 1958 godina vo Ohrid re{i da se obnovi nekanonski ukinatata Ohridska arhiepiskopija i istata da go nosi imeto Makedonska pravoslavna crkva.

Spored istoriskite podatoci, Ohridskata patrijar{ija, pokraj eparhiite vo Makedonija gi opfa}ala i eparhiite vo Tesalija, Epir, Albanija, Dukqan, Travunija, Zahumqe, Ra{ka, Bosna, Srem i podunavska Bugarija. I koga propadnalo Samoilovoto carstvo, romejskiot (vizantiskiot), a spored mnogumina i makedonskiot car Vasilij II, cenej}i ja vonrednata uloga na Ohridskata patrijar{ija, ne ja ukinal, tuku samo ja smetnal na rang na avtokefalna arhiepiskopija. Granicite ostanale isti, kako i nejzinite prava i privilegii. Vo toa vreme pod jurisdikcija na Ohridskata arhiepiskopija se na{le 31 eparhija vo Makedonija, Albanija, Epir, Tesalija, Srbija i cela Bugarija. So toa Ohrid stanal va`en crkoven centar za pogolemiot del od Balkanskiot Poluostrov, crkoven centar sli~en na Carigrad, Erusalim, Antiohija, Aleksandrija i drugi.

Katedralnata crkva "Sveta Sofija" vo Ohrid e izgradena od car Samoil pred proglasuvaweto na Ohridskata arhiepiskopija za Patrijar{ija. Vo istata crkva car Samoil bil miropomazan za car od prviot Ohridski patrijarh Filip, po poteklo Makedonec.

^uvstvuvam bezgrani~na radost {to ja imam retkata ~est kako sin na makedonskiot narod denes prv da go stavam potpisot pod najzna~ajniot dokument vo poslednite dveste godini od `ivotot na Makedonskata pravoslavna crkva i prv vo imeto na Svetiot arhijerejski sinod, pred nas mili soborjani, pred celiot makedonski narod, pred crkovnata i op{testvenata javnost glasno da ja soop{tam najradosnata vest deka denes vo Svetiklimentoviot hram, to~no vo devet ~asot i trieset minuti, vo ovoj mig koga go ~uvte yvonoto na kambanite, Svetiot arhijerejski sinod ja proglasi avtokefalnosta na Makedonskata pravoslavna crkva kako prirodna nasledni~ka na obnovenata Svetiklimentova ohridska arhiepiskopija.

(del od besedata na bla`enoupokoeniot g.g. Dositej, prv poglavar na MPC, vo crkvata "Sveta Sofija" na 18 juli 1967 godina po povod proglasuvaweto na avtokefalnosta)

Srpskata pravoslavna crkva bila pod jurisdikcija na Ohridskata arhiepiskopija, bila nejzina }erka - crkva. I sega, zaboravaj}i ja ovaa vistina, Srpskata pravoslavna crkva pretendira da bide majka na svojata majka crkva - na nasledni~kata na Ohridskata arhiepiskopija, na Makedonskata pravoslavna crkva.