Golemite bo`ji ugodnici ^UDOTVORNATA IKONA NA PRESVETA BOGORODICA Pi{uva: axika @ivanka FILIPOVSKA
S vetata Makedonska pravoslavna crkva na den 15 juni po nov, odnosno vtori juni po star ka-lendar go proslavuva prepodobniot sve{tenoma~enik Erazmo Ohridski. Kako arhiepiskop, `iveej}i vo vremeto na imperatorite Dioklecijan i Maksimijan, go propovedal Svetoto Evangelie, potkrepuvaj}i go so neobi~ni ~uda. Dostignal tolku visoko duhovno sovr{enstvo, {to so molitva kon Boga go voskresnal sinot na Anastasie vo gradot Ohrid (Lihnidos), potoa gi razru{il paganskite `rtvenici i pokrstil 20.000 du{i. Poradi toa bil obvinet pred imperatorot Maksimijan.Svetitelot ja odbil negovata naredba da se pokloni pred statuata na idolot {to vo negovo prisustvo se raspadnala na par~iwa. Razgneveniot imperator naredil site pokrsteni lu|e od sveti Erazmo da bidat ise~eni so me~, a sveti Erazmo Ohridski da bide izma~uvan i frlen vo zatvor. SVETI ERAZMO OHRIDSKI Bog go spasil Svetitelot od site te{kotii. Potoa golemiot Bo`ji ugodnik se podvizuval vo gradot Hermelija vo edna pe{tera. Pred svojata smrt go molel Boga "da im daruva ve~en `ivot na site onie koi so vera }e go povikuvaat Negovoto ime". Go ispu{til svojot duh vo 303 g. so poslednite zborovi: "Gospodi, primi go duhot moj". Crkvata posvetena nemu e smestena vo pe{tera i e locirana blizu do avtopatot Ohrid-Struga. Da mu oddademe po~it za{to toj niz site vekovi se moli za na{eto spasenie i mir vo svetot. Slava mu. Istiot den se odbele`uva i spomenot za sveti Nikifor Ispovednik, Carigradski patrijarh. Toj na bregot na Bosfor izgradil manastir i uspe{no rakovodel so monasite, a u~estvuval i na Sedmiot vselenski sobor. Vo 806-ta godina bil ustoli~en vo crkvata "Sv. Sofija" vo Carigrad kako patrijarh. Carot Lav V-Ermenec, eretik i ikonoborec, go progonil sveti Nikifor na ostrovot Prokonez, kade {to vo 827 godina, po 13 te{ki godini, go ispu{til svojot duh.Na den 22 juni po nov, odnosno devetti juni po star kalendar se proslavuva golemiot crkoven u~itel sveti Kiril, Aleksandriski arhiepiskop. Toj e roden vo Aleksandrija i poteknuva od pravoverni roditeli so blagorodni~ko poteklo. Ja izu~il rimskata i gr~kata svetovna mudrost. Bil patrijarh 32 godini, od 412-444 godina. Vodel `estoka borba so ereticite Novacijani i uspeal da gi pobedi i da gi istera od Aleksandrija, zaedno so nivniot episkop. Vodel borba i so Nestorij, Carigradski patrijarh, eretik i ru{itel na pravoslavnata vera. Vo Efes se odr`al Tretiot vselenski sobor, na koj toj bil pretsedava~, i se donela odluka Nestorij da bide anatemisan i osuden. Po naredba na carot, Nestorij bil progonet i umrel vo najte{ki maki so raspadnat jazik, toj koj so svojot jazik ja hulel Presveta Bogorodica. "BOGORODICE DEVO RADUJ SJA" Sepak, najte{kata borba sveti Kiril ja vodel so Evreite koi gi ubivale, truele i raspnuvale na krst nevinite hristijani. Sveti Kiril uspeal so pomo{ na carot Teodosij II da gi izbrka Evreite od Aleksandrija. Se upokoil na 27 juni 444 g. Se pretpostavuva deka sveti Kiril ja sostavil pesnata "Bogorodice Devo Raduj sja".Na den 24 juni po nov, odnosno 11 juni po star kalendar se praznuva ~udotvornata ikonata na Presveta Bogorodica "Dostojno Est", zaradi ~udoto koe se slu~ilo pred nea, za vreme na patrijarhot Nikola Hrisoverk (983-996). Ikonata do{la na Sveta Gora vo osmiot vek i toa na ~udesen na~in. Pred nea, arhan|elot Gavril go nau~il monahot-poslu{nik da ja pee pesnata "Dostojno Est" i ja napi{al so prst na edna plo~a. Zborovite na pesnata se dlaboko vre`ani na plo~ata. Pesnata "Dostojno Est" so vekovi se pee vo Hristovata crkva. I denes ~udotvornata ikona na Presveta Bogorodica se ~uva vo oltarot na glavnata crkva "Presveta Bogorodica" vo Sveta Gora. |
|