Istorijata ne e samo minato

POTEKLOTO NA SVETIOT EVANGELIST LUKA

Pi{uva: Aleksandar DONSKI

  • Mo`noto etni~ko makedonsko poteklo na svetiot evangelist Luka - spomnato i vo svetski najpoznatata amerikanska op{ta CD-enciklopedija!
  • I vo amerikanskoto izdanie na "Bibliski zemji" pi{uva za mo`noto makedonsko etni~ko poteklo na sveti Luka!
  • Kaj mnogumina na{i sovremenici vo potsvesta e sozdadeno eden vid "pravilo", spored koe, {tom denes sekoj narod si pi{uva na sopstveniot literaturen jazik, sigurno deka taka bilo i vo minatoto, t.e. taka bilo "otsekoga{"

Nekoj mo`ebi }e zabele`i deka sepak vo ovoj jazik dominirale elementi od gr~kite dijalekti i deka, spored toa, site {to pi{uvale na jazikot koine bile - Grci! Ova ne se odnesuva samo za sveti Luka, tuku vo prodol`enie }e vidime deka i drugi svetiteli (za koi isto taka postojat indicii deka mo`ebi bile Makedonci) pi{uvale na ovoj jazik. Pa, zarem site tie bile Grci? Odgovorot na ova pra{awe ne mo`e da bide pozitiven. Za da go objasnime ova najnapred }e potencirame deka golemoto mnozinstvo od dene{nive generacii potsvesno go zemaat literaturniot jazik kako dokaz za etni~kata pripadnost na poedinci vo minatoto. Zo{to e toa taka? Odgovorot e ednostaven.

Svetiot evangelist Luka (ilustracija od rakopis od 1130 godina)

Denes (kaj nas i vo celiot civiliziran svet) najgolemiot del lu|e se pismeni. Pritoa (barem kaj nas i vo na{ata po{iroka okolina i sosedstvo) sekoj etnikum si pi{uva na svojot sopstven literaturen jazik: Grcite pi{uvaat na gr~ki, Srbite pi{uvaat na srpski, Hrvatite na hrvatski, Bugarite na bugarski, Albancite na albanski, Makedoncite na makedonski, Romancite na romanski i taka natamu. Poradi toa kaj mnozina na{i sovremenici vo potsvesta e sozdadeno eden vid "pravilo", spored koe, {tom denes sekoj narod si pi{uva na sopstveniot literaturen jazik, sigurno deka taka bilo i vo minatoto, t.e. taka bilo "otsekoga{". No, ako se razmisli podobro i ako se napravi obid da se sfati realnosta vo minatoto, }e se vidi deka ova "pravilo" toga{ voop{to ne va`elo!

SPOMENICI OD ANTIKATA

Za vremeto za koe zboruvame (prvite vekovi po Hrista (pred toa, no i potoa), vo celiot svet imalo samo nekolku literaturni jazici. Zna~i, sekoj {to }e sakal da pi{uva bil prinuduvan dobro da se poma~i i da nau~i nekoj od ovie jazici. Ova zna~i deka vo tie vremiwa odvaj imalo po nekoj pismen ~ovek. Taka, na primer, pripadnici od razni narodi: Grci, Makedonci, Trakijci, Evrei, pa duri i Rimjani pi{uvale na jazikot koine, vo koj (barem zasega taka e prifateno) i navistina preovladuvale elementi od gr~kite dijalekti (so otvorenost kon rezultatite od idnite istra`uvawa na potekloto na ovoj jazik).

Najgolemiot del pismeni spomenici od antikata (barem na prostorot na Evropa) se napi{ani samo na dva pismeni jazika (gr~kiot, so svoite varijanti i latinskiot). Pa, zarem toa zna~i deka vo Evropa, vo antikata imalo samo dva naroda? Sekako deka e neseriozno i da se pretpostavi takvo ne{to, a dokaz za ova se tokmu negr~kite zborovi od razni toga{ni jazici koi bile apsorbirani vo jazikot koine. Zna~i, sveti Luka mo`ebi i navistina bil Makedonec, koj doma si zboruval na stariot makedonski jazik. No, koga sakal da pi{uva toa moral da go pravi na edinstveniot nemu poznat toga{en literaturen jazik, a toa e jazikot koine. Za dene{nite generacii ova podobro da go sfatat, }e go spomneme primerot so Nigerija (koj va`i i za drugi afrikanski dr`avi). Imeno, vo ovaa zemja `iveat golem broj narodi, koi si imaat sopstveni jazici i koi voop{to ne se razbiraat pome|u sebe. Najbrojni se narodite: Hausa, Jorubo i Ibo. Nitu eden od niv nema svoj literaturen jazik, tuku site `iteli na Nigerija denes pi{uvaat na angliski. Zna~i pripadnikot na narodot Hausa, doma si zboruva na svojot jazik, no koga saka da napi{e ne{to ili koga saka da komunicira so svojot sogra|anin od narodot Jorubo, toj go koristi angliskiot govoren i literaturen jazik. E, sega da si zamislime deka po nekoja, ne daj Bo`e op{to~ove~ka katastrofa, po nekolku iljadi godini, }e bidat otkrieni pismeni dokumenti od dene{nata dr`ava Nigerija kako edinstveni pi{ani spomenici od ovaa dr`ava. [to }e vidat idnite arheolozi i istra`uva~i? Sekoj od ovie nigeriski dokumenti }e bide napi{an na angliski! No, dali toa zna~i deka idnite arheolozi treba da zaklu~at deka vo Nigerija vo XX i XI vek `iveele Angli~ani, samo zatoa {to vo ovie vekovi vo ovaa zemja oficijalen literaturen jazik bil angliskiot? Sekako deka ne, iako e mo`no da ima i takvi zaklu~oci. Potpolno ista e sostojbata i so koristeweto na gr~kiot jazik vo antikata, t.e. so za~uvanite pismeni spomenici na ovoj jazik, {to gi prou~uvaat dene{nite istra`uva~i. Toa {to ovie dela bile napi{ani na ovoj jazik voop{to ne zna~i deka i nivnite pi{uva~i bile Grci, isto kako {to ni dene{nite Nigerijci ne se Angli~ani zatoa {to edinstveno znaat da pi{uvaat na angliski. No, da se vratime na etni~koto poteklo na sveti Luka.

MAKEDONSKOTO POTEKLO NA SVETI LUKA

Kako treta indicija za negovoto mo`no makedonsko poteklo e samoto negovo ime. Korenot na imeto Luka e vo terminot "lukas" {to na jazikot koine, zna~elo svetlina. Ovoj termin go imalo i vo latinskiot jazik i te{ko e da se utvrdi negovoto vistinsko poteklo. No, fakt e deka ne stanuva zbor za evrejsko ime.

Kako ~etvrta indicija za mo`noto makedonsko poteklo na sveti Luka, }e spomneme deka samiot toj vo svoeto delo Dela apostolski (16) pi{uva deka otkako do{ol vo makedonskiot grad Filipi, tamu razgovaral so nekoi `eni. Seto ova sveti Luka go pi{uva vo prvo lice mno`ina, {to zna~i deka toj li~no u~estvuval vo razgovorite so Makedoncite. Na koj jazik razgovaral sveti Luka so Makedoncite? Dali toj, pokraj jazikot koine, go zboruval i stariot naroden makedonski jazik, pa taka umeel da se razbere so niv? Te{ko deka mo`e da bide daden deciden odgovor na ovie pra{awa, no fakt e deka tokmu sveti Luka bil toj {to bil ostaven od sveti Pavle kako "pazitel" na hristijanstvoto vo Makedonija, kade ostanal nekolku godini. Dali mo`eme da pretpostavime deka sveti Pavle go izbral tokmu sveti Luka da go ostavi vo Makedonija samo poradi negovoto makedonsko poteklo, t.e. poradi poznavaweto na makedonskiot jazik, preku koj, sveti Luka lesno mo`el da komunicira so tamo{nite Makedonci? Da go ka`eme i toa deka vo Biblijata se spomnati i drugi razgovori pome|u sveti Luka i `itelite na Makedonija.

Za makedonskoto etni~ko poteklo na svetiot evangelist Luka }e spomneme u{te eden interesen podatok. Imeno, kaj nas e malku poznato deka vo svetot postojat seriozni stranski istra`uva~i koi tvrdat deka sveti Luka i navistina bil po poteklo Makedonec. Ovie istra`uva~i tvrdat deka sveti Luka ne bil roden vo Antiohija, tuku deka bil roden vo - Makedonija (iako rekovme deka i Antiohija bila prete`no naselena so Makedonci)! Kako dokaz za postoeweto na ovaa teorija, }e navedeme del od biografijata na sveti Luka, prezemen od svetski poznatata op{ta CD amerikanska enciklopedija Encarta (cit. delo, naslov: "Luke, saint").

Tekstot za biografijata na sveti Luka vo ovaa enciklopedija e sostaven vrz osnova na delata od vrvni svetski poznava~i na ovaa tema. Nekoi od ovie bibliski istori~ari pretpostavuvaat deka sveti Luka i navistina bil Makedonec od Makedonija i deka vsu{nost toj go povikal sveti Pavle da dojde vo Makedonija. Vo vrska so ova, vo navedenata enciklopedija ~itame:

"Sveti Luka `iveel vo prviot vek po Hrista. Vo Noviot Zavet toj e pretstaven kako pridru`nik na sveti Pavle...Toj verojatno bil pagan, zatoa {to sveti Pavle go oddeluva nego od svoite evrejski sorabotnici".

SVETI LUKA I PAVLE VO TROADA

"Kako {to upotrebata na prvo lice mno`ina vo Delata apostolski (16:10-17) mo`e da ni poka`e, i ako avtorot na Delata apostolski bil '~ovekot od Makedonija' (Dela apostolski, 16:9), Luka o~igledno mu se pridru`il na Pavle vo Troada, glavniot grad na rimskata provincija vo Azija. Podocna, toj verojatno go pridru`uval Pavle na negovoto Vtoro misionersko patuvawe s# do anti~ko-makedonskiot grad Filipi, kade ostanal nekolku godini, dodeka Pavle patuval niz Grcija i Makedonija. Povtorno mu se pridru`il na Pavle, koga ovoj pominal niz Filipi na svojot pat kon Erusalim" (Podvlekuvaweto e moe, z.m.).

Zna~i, spored ovaa teorija, sveti Luka bil Makedonec od Makedonija i tokmu toj go povikal sveti Pavle da dojde vo na{ata zemja. Pritoa, sveti Luka go pre~ekal sveti Pavle vo Troada (maloaziski grad nedaleku od Makedonija), a potoa zaedno so nego se vratil vo Makedonija.

U{te podecidna potvrda za postoeweto na ovaa teorija imame vo poznatoto amerikansko izdanie "Bibliski zemji" (Biblelands) pi{uvano pod nadzor na d-r Klint Arnold od Teolo{kiot Talbot - seminar. Ovde isto taka e spomnata pretpostavkata deka sveti Luka bil Makedonec od Makedonija. Vo vrska so ova ~itame:

"Dodeka prestojuval vo Troada, Pavle imal vizija na ~ovek od Makedonija, koj go povikal da pojde vo taa provincija. Nekoi pretpostavuvaat deka ~ovekot od Makedonija bil li~no Luka,no ova te{ko mo`e da se potvrdi" (Podvlekuvaweto e moe, z.m.).

(The Apostle Paul's Visit to Philippi, History of Phillipi, Dr.Clint Arnold and his class at Talbot Theological Seminary,The Biblelands Project. Copyright 1999 by Mustardseed Media,Inc Web site:http://www.mustardseed. net).

(Prodol`uva)