SO REFORMI VO SOCIJALNA BEDA?

Znaci na s# pogolema beda se prisutni okolu nas. Slikite na lu|e, duri i postari, koi ~epkaat po |ubri{tata za da najdat ne{to za jadewe se potresni koga }e se sporedat so brojnite crni mercedesi koi fr~at so policiska pridru`ba niz skopskite ulici. Brojot na nevrabotenite e s# pogolem i naskoro mo`e da se o~ekuva deka }e se zgolemi, bidej}i mnogu nelikvidni firmi }e mora da se zatvorat. Onie koi se poluvraboteni ili samo prividno vraboteni se so golemi {ansi da & se pridru`at na armijata nevraboteni. Na{ata ekonomija e bolna i za da ozdravi & se potrebni reformite koi ni gi nalagaat Evropa i Amerika. Ona {to najmnogu boli e deka mesto decidno i brzo voveduvawe, se vle~kame so reformite i so toa ja prodol`uvame agonijata na najsiroma{nite i najzagrozenite. Voveduvaweto na reformite zna~i deka ekonomskata situacija }e se vlo{i u{te pove}e pred da se podobri. N# ~ekaat te{ki vremiwa i za uspe{no prebroduvawe na krizata ni trebaat sposobni lu|e vo vrvot koi }e znaat kako da se soo~at so te{kotiite. Za `al, takvi nemame i zatoa te{ko nas.

Minatata nedela Makedoncite niz celiot svet bea krajno voznemireni so informacii deka postoi mo`nost Makedonskata pravoslavna crkva da go promeni imeto vo Ohridska arhiepiskopija kako uslov za priznavawe od Vselenskata patrijar{ija i od drugite pravoslavni crkvi. Se ~ini deka istorijata se povtoruva i ni{to ne sme nau~ile od katastrofalnite gre{ki vo vrska so imeto na dr`avava. Nema somnenie deka pri~inata za nacionalnata katastrofa nare~ena FYROM le`i vo nesposobnosta da mu se ka`e na svetot deka makedonskiot narod nikoga{ nema da prifati promena na svoeto vekovno ime. Taka i se slu~i: Makedoncite bea i den denes se soglasni deka promena na imeto nema da slu~i. Za `al izgleda deka e vistinska maksimata koja veli deka edinstveno {to n# u~i istorijata e deka ne u~ime ni{to od nea. Kako inaku mo`e da se objasnat vestite deka na{ite presvetli otci se {etaat po svetot za da diskutiraat za mo`ni promeni na imeto na MPC.

Se nadevame deka vestite ne se to~ni i deka vo site razgovori be{e jasno ka`ano deka promena na imeto ne e mo`na i e von sekakva diskusija. Spored ona {to go slu{ame, na{ite presveti otci ne se soglasni za toa dali imeto treba da se menuva. Toa im dava jasen znak na na{ite (ne)prijateli deka imaat prostor za manipulacii i manevri za da gi oslabat onie vo Crkvata koi se protiv promena na imeto. Na lu|e na koi ne im e jasno deka ne smee da ima kakva i da e diskusija za imeto ne im e mesto vo delegacii koi go pretstavuvaat makedonskiot pravoslaven narod. Ovoj narod jasno ka`al deka ne trpi promeni na imeto. Glasot na narodot e glasot na Gospod.

Minatata nedela nekoj od vojnoto razuznavawe proturil taen dokument vo koj se zboruva za formirawe na albanski voeni formacii vo Zapadna Makedonija. Reakcijata na vlasta be{e vedna{ da otvori istraga po "kodo{ot" i da go kazni onoj {to go objavil dokumentot. Bi se soglasil deka pravno ovoj ~in na otkrivawe na dr`avni tajni e nedozvolen i krivi~no gonliv. No, {to da pravime koga nekoj patriot vo dr`avna slu`ba doa|a do podatoci koi se od vrvna va`nost za narodot, a dr`avata gi krie zaradi zadni i valkani politi~ki pri~ini? Vo SAD ve}e se soo~ile so ovoj problem i se planiraat zakoni koi }e gi za{titat onie "kodo{i" koi objavuvaat informacii koi uka`uvaat na svoevolie, korumpiranost, malverzacii i protivdr`avni dejnosti.

Vo slu~ajov, mislam deka ~ovekot koj go objavil dokumentot {to uka`uva na formirawe na paravoeni formacii vo dr`avata postapil pravilno. Svetskite mediumi ve}e uka`uvaat na vakvi pojavi taka {to dokumentot samo ja potvrduva fakti~kata sostojba. Za vakvi va`ni raboti ne mo`e da znae samo nekojsi minister za koj ne sme ni sigurni deka gi brani dr`avnite raboti. Za vakvi raboti treba da znae celata javnost.

Kako i s# drugo na Balkanot i za ova ne se znae sigurno. Postojat dve dijametralno sprotivni {koli. Ednata veli deka takvo ne{to ne postoi, a drugata se razbira deka postoi. Neodamna se slu~ija dve raboti koi ja poddr`uvaat vtorata {kola t.e. deka takov koncept sepak postoi. Prvata slu~ka be{e koga albanskiot i bugarskiot pretsedatel vo Tirana potpi{aa deklaracija vo koja se otka`uvaat od ideite za Golema Albanija i Golema Bugarija. Zna~i tie idei postoele. Inaku, zo{to ima potreba javno da se otka`uvaat? Drugata slu~ka be{e koga neodamna administratorot na Kosovo, g. Ku{ner, ne mu dade dozvola na Beri{a da go poseti Kosovo. Pri~inata za zabranata be{e deka Beri{a }e zboruval za Golema Albanija. Eve i ovde se spomnuva ovoj koncept.

Spored sevo ova morame da se soglasime so vtorata {kola koja veli deka sepak idejata za Golema Albanija postoi. Ostanuva samo da se vidi koi od Albancite se za, a koi protiv ovaa ideja, bidej}i nevozmo`no e deka site se za nea. Siguren sum deka postojat i takvi.