Novata makedonska vlada }e ima 16 ministerstva, so toa {to rakovoditelite na resorite {to }e bidat ukinati i vo izvr{nata vlast }e figuriraat kako "ministri bez resor" s# do zavr{uvaweto na mandatot na ovaa Vlada. Novinite predviduvaat i voveduvawe na funkcijata "dr`aven sekretar", na koj nadle`niot minister }e mo`e da mu doveri del od svoite nadle`nosti, {to me|u ~lenovite na Komisijata otvori dilemi za potrebata od postoeweto na zamenik-ministri. Predvideno e formirawe na dr`avna agencija vo koja slu`benicite vo dr`avnata uprava }e treba da polagaat ispiti za proverka na nivnoto poznavawe na rabotata.

Cenata na naftata na svetskiot pazar denovive se namali za okolu eden dolar, otkako OPEK planira dvojno da go zgolemi svoeto proizvodstvo, {to }e predizvika natamo{no poevtinuvawe na naftata. Potrebata za ova se pojavi poradi toa {to vo poslednite devet godini imame najvisoka cena na naftata.

No, za `al, dolgo~ekuvanite pozitivni promeni na svetskiot naften pazar ne mo`at da vlijaat na cenata na naftata vo zemjava. Toa zna~i deka bez razlika kolku }e poevtinuva naftata na svetskiot pazar, vo zemjava toa nema da se slu~i.

Makedonskata policija vo sorabotka so Upravata na Interpol i Direkcijata za bezbednost i kontrarazuznavawe minatata nedela na vlezot vo Skopje go uapsila jugoslovenskiot dr`avjanin Ramadan Mema za kogo postoi me|unarodna poternica zaradi organizirawe {verc so droga, soop{ti Ministerstvoto za vnatre{ni raboti. Mema e pritvoren vo Istra`niot zatvor "Skopje" i vo rok od 30 dena treba da im bide ispora~an na italijanskite vlasti {to tragaat po nego zaradi nedozvolena trgovija so droga.

Denovive vo Cirih, Makedonija i zemjite od EFTA ([vajcarija, Norve{ka, Island i Lihten{tajn), treba da go potpi{at dogovorot za slobodna trgovija, {to se o~ekuva da stapi vo sila na prvi januari 2001 godina.

So toa, za na{ava zemja se otvora prostor na pazarite na zemjite-~lenki na EFTA.

Skopskata policija minatata nedela go uapsila lekarot N.I. (40), bidej}i izvr{il nelegalen abortus vrz 30-godi{na skopjanka, vo svojata neregistrirana ginekolo{ka ordinacija "Urin" vo Trgovskiot centar "^air~anka" vo Skopje. Spored istragata, vo tekot na operativniot zafat pacientkata po~nala obilno da krvari. Lekarot, koj rabotel na divo, ja prenel bremenata `ena vo Specijalnata bolnica za ginekologija i aku{erstvo "^air". Stru~ni lica za itna intervencija uspeale da & go spasat `ivotot na skopjankata, a za celiot slu~aj vedna{ ja izvestile policijata.

Makedonskata Vlada i Svetskata banka do krajot na juli ili vo po~etokot na avgust vo Va{ington }e go potpi{at dogovorot za kreditirawe na reformite vo makedonskoto stopanstvo (FESAL) vo iznos od 50 milioni amerikanski dolari, soop{ti ministerot za finansii, Nikola Gruevski.

Makedonskata Vlada so ovoj dogovor prezema obvrska da go rastovari stopanstvoto od pretprijatijata-zagubari, koi se vo dominantna sopstvenost na Vladata. Stanuva zbor za 40 firmi ~ii zagubi na godi{no nivo dostignuvaat 2,9 otsto od doma{niot bruto - proizvod. Spored dogovorot so Svetskata banka do mart 2002 godina ovie zagubi mora da se svedat na 0,9 otsto od BDP.

Denovive vo blizina na grani~niot premin "Deve Bair", e pronajdena kartonska kutija so okolu eden kilogram, takanare~en, "stopanski eksploziv".

Kutijata so eksplozivot bila ostavena vo odvoden atmosferski kanal pod carinskiot terminal, na oddale~enost od 250 metri od objektot na grani~niot premin.

Vedna{ po dobienoto izvestuvawe od strana na stru~na ekipa na Ministerstvoto za vnatre{ni raboti e izvr{en uvid na mestoto kade {to e pronajden stopanski eksploziv, pri {to e konstatirano deka eksplozivot ne bil podgotven, nitu namenet za aktivirawe.

Na trome|eto Makedonija, Albanija i SR Jugoslavija, na planinata Korab, dvajca vooru`eni napa|a~i od Albanija koi ilegalno ja minale granicata, od stadoto na Sto~arskoto stopanstvo "Gabrovo" od Nistrovo odzele 51 jagne, pri {to materijalnata {teta se procenuva na okolu 10.000 germanski marki.

Spored direktorot na "Gabrovo", Vidoe Zafirovski, grabnuva~ite im se zakanile na ov~arite deka ako se sprotivstavat }e bidat likvidirani i najavile deka }e doa|aat s# dodeka ne gi istrebat site ovci.

Od 1991 godina do denes, vooru`eni bandi od Albanija, od ba~ilata i stadata izvr{ile 18 kra`bi na ovci, jagniwa, kowi, ~ija protivvrednost iznesuva okolu 100.000 germanski marki.

^lenovite na Komisijata za ekonomska politika i razvoj i na Komisijata za monetarno - kreditna politika i bankarstvo, na dene{nite sednici, go prifatija Predlogot za donesuvawe zakon za garancija na Republika Makedonija po Dogovorot za zaem od Kreditnata banka za obnova, so koj }e se realizira Proektot za mali i sredni pretprijatija.

Preku Kreditnata banka za obnova, na Makedonskata banka za poddr{ka na razvojot & e dodelen zaem vo iznos od 15 milioni evra, so rok na otplata od 11 godini, grejs-period od tri godini i kamatna stapka koja }e se utvrduva vo momentot na vle~ewe na sredstvata plus 1,85 otsto.

Korisnici na sredstvata od zaemot }e bidat mali i sredni pretprijatija registrirani vo Makedonija, ~ij kapital e nad 51 otsto vo privatna sopstvenost.

Makedonski centar za karpesta umetnost - Kratovo

Denovive vo mestoto vikano Tabakovica, vo neposredna blizina na Kratovo, istra`uva~kiot tim na Centarot za karpesta umetnost na Makedonija otkri eden od najvrednite gravirani kompleksi od tipot na runiformite, kompleks koj }e pridonese da se kompletira slikata na razvojniot pat na makedonskata pismenost, ~ii koreni dopiraat vo dlabokata praistorija.

Najgolemite istra`uva~i na svetskata pismenost, me|u koi i Andre Lerua-Guran, @ak Fevrie i drugi se soglasuvaat so faktot deka pravilno vre`anite recki i crti~ki vrz karpite, kamewata i koskite, u{te vo vremeto od pred 30.000 godini, se vistinskiot po~etok na svetskata pismena tradicija, veli d-r Du{ko Aleksovski, rakovoditel na Centarot. Nie sme gordi od soznanieto {to na teritorijata na Makedonija otkrivme brojni graviri od ovoj vid, koi se del od makedonskoto i svetskoto pismeno nasledstvo.

Ova vredno otkritie go opravduva epitetot deka Makedonija e zemja na svetskata pismenost i kultura. Makedonskiot centar za karpesta umetnost pravi napori graviraniot kamen da bide prenesen vo prostoriite na Centarot i podgotven za prezentacija.