Istorijata ne e samo minato

DALI SVETIOT EVANGELIST LUKA BIL MAKEDONEC?

Pi{uva: Aleksandar DONSKI

  • Vo gradot Vitsaida bile rodeni u{te dvajca Isusovi apostoli, koi nosele prekar i ime od jazikot koine!
  • Postojat silni indicii za makedonskoto etni~ko poteklo na svetiot evangelist Luka!

Koga sme kaj rodniot grad na sveti Filip (Vitsaida), za koj postojat indicii deka bil dograden i naselen od Makedoncite (koi }e gi spomneme vo nekoja sledna prilika) da go ka`eme i toa deka vo ovoj grad se rodile u{te dvajca Isusovi apostoli. Toa se poznatite apostoli sveti Petar i negoviot brat sveti Andrej. Pa,zarem i tie imale nekoe dale~no etni~ko poteklo od Balkanot? Za niv se znae deka bile ribari i deka mu pripa|ale na judaizmot. Ponatamu, vistinskoto ime na sveti Petar bilo Simon, {to pretstavuva staro evrejsko ime. Vo istoriografijata e prifateno deka tie bile etni~ki Evrei. So celata po~it kon vakviot stav, ovde }e spomneme dva interesni momenta bez pretenzii da menuvame {to i da bilo vo op{to prifateniot stav okolu nivnoto evrejsko etni~ko poteklo.

Kako prvo, imeto na sveti Andrej nesomneno deka e ime so balkansko poteklo. Da se potsetime na sli~nite imiwa od postariot helenisti~ki (makedonsko-gr~ki) onomastikon (Andrisk, Andromah, Andro, Andronik i drugi). Site tie go imaat istiot koren so imeto Andrej - koren kakov {to go nema vo evrejskiot onomastikon.

SVETIOT EVANGELIST PETAR

Ponatamu,"vtoroto ime" (prekarot) na Simon, bilo Petar. Vo Evangelieto po Matej (4,18) vo vrska so prvata sredba pome|u Isus i sveti Petar,~itame:

"Koga Isus minuva{e kraj Galilejskoto More gi zabele`a dvajcata bra}a Simon, nare~en Petar, i negoviot brat Andrej..."

Vo Evangelieto po Luka (5,8) isto taka pi{uva deka Simon bil nare~en Petar.

Imeto Petar pretstavuva forma na zbor od jazikot koine (petros = karpa). Ova ime Simon go dobil otkako od Isus bil nare~en Kefa, {to na aramejskiot jazik (jazikot na koj zboruval Isus) zna~elo karpa, t.e. kamen (vo smisla na kamen-temelnik na hristijanskata crkva). No, za negoviot prekar Kefa toga{ bil koristen i soodvetniot koine-termin, Petar! Se postavuva pra{aweto: Koj go iniciral koristeweto na koine-terminot Petar, kako soodveten termin za prekarot Kefa? Sekako deka toa mo`ele da bidat samo onie na koi toga{ poblizok im bil jazikot koine, otkolku aramejskiot jazik, a toa vo najgolema mera bile potomcite na tamu naselenite Makedonci i Grci. Tokmu tie mo`ele prekarot Kefa da go prevedat so soodvetniot koine-termin Petar. Ova mo`e da bide u{te edna indicija deka vo neposrednata blizina na sveti Petar i sveti Andrej (gradot Vitsaida i okolinata) imalo lu|e so balkansko (makedonsko i gr~ko) poteklo.

Balkanski koren ima i imeto na poznatiot taen Isusov u~enik sveti Nikodim.

SVETIOT EVANGELIST LUKA

Kako zna~ajna li~nost so mnogu verojatno makedonsko poteklo }e go spomneme i svetiot evangelist Luka. Toj e najzastapeniot avtor vo Noviot Zavet. Sveti Luka gi napi{al klu~nite delovi od Noviot Zavet, a toa se: Evangelieto po Luka i Delata apostolski.

Ona {to e malku poznato za po{irokata javnost kaj nas e faktot deka sveti Luka, pred da stane hristijanin, voop{to ne mu pripa|al na judaizmot. Naprotiv, toj otprvin bil "pagan", pripadnik na helenisti~kata kultura i religiozno sfa}awe. Toj duri ne bil ni roden vo Palestina.

Za mo`noto makedonsko poteklo na sveti Luka }e navedeme nekolku mo{ne silni indicii.

Za sveti Luka nekoi bibliski istori~ari (kako na primer ranohristijanskiot istori~ar Euzebie) smetaat deka bil roden vo gradot Antiohija. Ovoj podatok e prifaten kako verodostoen vo katoli~kata Crkva. Bo Biblijata (Zagreb, str. 1236) vo vrska so ova ~itame:

"Prvite podatoci za Luka gi crpime od 'Delata apostolski', od taka nare~enite 'nie-delovi' (pi{uvani vo prvo lice mno`ina). Spored ovie podatoci, Luka se rodil vo Antiohija siriska, verojatno od roditeli pagani,kade {to, mnogu rano, nekade okolu 40 godina, stanal hristijanin. Pavle go sretnal vo Troada na svoeto Vtoro misionersko patuvawe, od kade {to go odvel vo Filipi, kade {to najverojatno go ostavil kako pazitel na prviot evropski centar na hristijanstvoto".

Kakov grad bil Antiohija - rodniot grad na sveti Luka? Koj go osnoval ovoj grad? Kakov bil negoviot etni~ki sostav? ]e navedeme nekolku fakti, koi se malku poznati vo na{ata po{iroka javnost.

Kako prvo, gradot Antiohija bil osnovan od Makedoncite, konkretno od makedonskiot vladetel Selevk I vo 301 godina pred Hrista.

Gradot bil naselen prete`no so Makedonci, {to e i razbirlivo ako se znae deka Antiohija bila prestolnina na makedonskoto kralstvo na Selevkidite. Podocna, po propasta na dr`avata na Selevkidite, Antiohija potpadnala pod rimska vlast, no sigurno deka Makedoncite i natamu ostanale dominantno naselenie vo ovoj grad, barem vo prvite vekovi po rimskata okupacija.

Za prete`no makedonskoto etni~ko poteklo na `itelite na Antiohija postojat pove}e dokazi. Ovde }e navedeme nekoi od niv. Vo CD - enciklopedijata Encarta (cit. delo, naslov Antioch Turkey), sosema jasno pi{uva deka ovoj grad bil izgraden tokmu od Makedoncite. Ovde ~itame:

"Anti~kiot grad Antiohija bil mnogu pogolem od dene{niot. Toa bil glaven grad na dinastijata na Selevkidite vo Sirija, no bil glaven grad i na rimskata provincija.. Gradot bil izgraden vo 301 godina pred Hrista, od strana na Selevk I, koj bil eden od generalite i naslednicite na Aleksandar Veliki... Antiohija bil centar na hristijanizacijata nadvor od Palestina.. Apostolite propovedale tamu pred da gi po~nat svoite misionerski patuvawa".

Vo istata enciklopedija (naslov Europe) sosema jasno ~itame deka Makedoncite ne bile nikakvi Grci (iako podocna nivnata vladeja~ka klasa se helenizirala) i deka tokmu tie (Makedoncite) gi osnovale dvata idni centra na hristijanstvoto: Antiohija i Aleksandrija. Ovde ~itame:

"Makedonija, koja se nao|a na sever od Grcija, otprvin ne pretstavuvala del od gr~kiot svet. No, vo ~etvrtiot vek pred Hrista, nejzinata vladeja~ka klasa se helenizirala. Pod vodstvo na Filip II Makedonija go osvoila pogolemiot del od Grcija, dodeka negoviot sin Aleksandar Veliki ja dodal teritorijata na Persiskata imperija na svoeto carstvo. Po smrtta na Aleksandar, negovite naslednici ja podelile Imperijata, {to rezultiralo so toa {to te`i{tata na helenisti~kiot period {to sleduval, da se pojavat vo takvi gradovi kakvi {to se Aleksandrija vo Egipet i Antiohija vo Sirija".

ANTIOHIJA - MAKEDONSKI GRAD

Zna~i, eve dokaz deka Makedoncite bile tie koi go osnovale i go naselile gradot Antiohija i nema osnova da se tvrdi deka nivnite potomci ne `iveele tamu i vo vremeto na Isus i apostolite, pa i podocna. Samo taka mo`e da se objasni terminot "pagani" {to e upotreben vo Biblijata za `itelite na ovoj grad, a sekako i za `itelite na ostanatite gradovi koi svoevremeno bile izgradeni i naseleni od strana na Makedoncite.

I evrejskiot istori~ar Josif Flavij od prviot vek po Hrista sosema jasno gi spomnuva Makedoncite kako dominantni `iteli vo gradot Antiohija. Flavij pi{uva deka makedonskiot vladetel Selevk Nikator im dal gra|anski prava na Evreite vo Antiohija, onakvi kakvi {to imale i Makedoncite vo ovoj grad, koi tamu bile privilegirani. Vo vrska so ova Flavij pi{uva:

"Evreite dobija po~esti od kralevite na Azija toga{ koga im stanaa pot~ineti. Selevk Nikator gi napravi gra|ani vo onie gradovi {to toj gi izgradi vo Azija i vo dolniot del na Sirija, pa duri i vo samata metropola Antiohija, kade {to im dade isti takvi privilegii, kakvi {to ve}e imaa Makedoncite i Grcite, koi tamu bea naseleni". (Antiquities... XII,3,1).

[tom Flavij najprvo gi spomnuva Makedoncite kako `iteli na Antiohija, a duri potoa Grcite i Evreite, jasno e deka tie bile najdominantni `iteli na ovoj grad. Vpro~em, ova e sosema normalno ako se znae deka Antiohija bil glaven grad na kralstvoto na Selevkidite.

Interesno e i toa {to vo vremeto na prestojot na sveti Pavle vo Antiohija tamo{niot gradski stare{ina se vikal - Aleksandar! (@itija... septemvri, str. 448).

Dokaz za makedonskiot etnokulturen karakter na Antiohija se i @itijata na svetitelite, koi poteknuvale ili prestojuvale vo ovoj grad. Vo pove}e `itija vo koi se spomnuva Antiohija se potencira deka tamu se slavele helenisti~kite bo`estva. Taka, na primer, vo @itieto na svetite ma~enici Trofim, Savatije i Dorimedont, spomnata e proslavata vo ~est na bogot Apolon {to ja vr{ele `itelite na Antiohija i toa vo tretiot vek po Hrista (@itija... septemvri, str. 343). Sekako deka ova e u{te eden dokaz za makedonskiot etni~ki karakter na ovoj grad.

NOVIOT ZAVET - NA KOINE

Duri i vo {estiot vek po Hrista (zna~i re~isi osum i pol vekovi po osnovaweto na Antiohija), vo ovoj grad se sre}avaat tragi od negovoto makedonsko nasledstvo. Vo ovoj vek vizantiskiot istori~ar Prokopie vo svoeto delo "Tajnata istorija" (12 glava) spomnuva ime na eden `itel od gradot Antiohija, koj se vikal Makedonija (Macedonia)! Toa bil nekoj tan~er, koj bil blizok do vizantiskata carica Teodora (Procopius: Secret History, translated by Richard Atwater, Chicago: P. Covici, 1927; New York).

Site ovie podatoci prakti~no zna~at deka postoi mnogu golema verojatnost deka tokmu od redovite na potomcite na doselenite Makedonci vo Antiohija poteknale niza zna~ajni li~nosti koi se rodile vo ovoj grad, a koi vo prodol`enie }e gi spomneme. Sekako deka ovde pred site se izdvojuva svetiot evangelist Luka.

Kako vtora silna indicija za makedonskoto poteklo na svetiot evangelist Luka }e ja spomneme negovata helenisti~ka veroispoved i negovoto odli~no poznavawe na jazikot koine.

Vo Biblijata (Zagreb, 1983 str. 1236), ~itame:

"Luka spa|a vo redovite na helenisti~ki educiranite {iriteli na hristijanstvoto, {to se gleda i od samoto negovo dvo~leno delo: Evangelieto i 'Delata apostolski'... Dobro go poznava toga{niot sovremen gr~ki jazik".

Sekako deka pod terminot "toga{en sovremen gr~ki jazik" treba da se podrazbere ve}e spomnatiot univerzalen jazik koine. Vpro~em, sveti Luka gi napi{al svoite dela od Noviot Zavet tokmu na jazikot koine, za koj rekovme deka pretstavuval me{an jazik. Deka negovite dela (no i ostatokot od Noviot Zavet) bile napi{ani na jazikot koine (a ne na "~ist" gr~ki jazik) }e navedeme citat od enciklopedijata Encarta (cit. delo, naslov Bible), kade vo vrska so ova, pi{uva:

"Od vonbibliskite istra`uvawa na toj period, sega e sosema jasno deka jazikot na Noviot Zavet bil jazikot koine".

Zna~i, Noviot Zavet e pi{uvan na jazikot {to tokmu Makedoncite go nalo`ile kako oficijalen jazik vo zemjite so koi vladeele. Tokmu na ovoj jazik pi{uval i sveti Luka, koj osven toa (spored nekoi mislewa) bil roden vo grad kade {to dominirale Makedoncite. Iako vo Antiohija imalo i evrejska kolonija, za sveti Luka se znae deka ne bil pripadnik na judaizmot.

(Prodol`uva)

ISPRAVKA

Vo minatiot broj, na stranica 30 i 31 be{e napraven propust. Tekstot na gospodinot Donski, objaven vo na{iot nedelnik vo broj 310, be{e po gre{ka povtorno objaven vo broj 311.

Mu se izvinuvame na gospodinot Donski i na na{ite ceneti ~itateli.