Godi{nina - 10/11, a ne 13 juni

SMRTTA NA ALEKSANDAR

Pi{uva: prof. d-r Nade Proeva

Srede golemite podgotovki za novata ekspedicija, ovoj pat okolu Arabiskiot Poluostrov, za {to se gradele brodovi i pristani{te vo Babilon, po edna gozba Aleksandar odne-nade` dobil treska. Poslednite denovi na Aleksandar bile opi{ani vo Dnevnikot ("Ephemerides") ~ii delovi se prezemeni i za~uvani od Plutarh (vo biografijata na Aleksandar) i kaj Arijan (vo deloto "Anabasis").

Po sedumdnevnata treska, za ~ie vreme daval instrukcii za podgotovkite za pohodot, sosema mu se slo{ilo. Lu|eto gi prepoznaval, ama ne mo`el da zboruva. Na site im bilo jasno deka toa e kraj na golemiot vojskovodec i neimar na noviot svet. Na baraweto na vojnicite da go vidat mu bilo udovoleno: eden po eden minuvale kraj smrtniot odar na nivniot vojskovodec koj nemo, samo so pogled, se pozdravuval so najvernata vojska vo istorijata na ~ove{tvoto. Na 33 godini, po 12 godini i 8 meseci vladeewe, po~inal na 10/11 juni, odnosno 29-ot den od mesecot dajstij na makedonskiot kalendar, 323 godina. Datumot na smrtta na Aleksandar e uto~net blagodarenie na plo~ite so klinesto pismo otkrieni tamu kade {to po~inal, pa spored toa poverodostojni od podatocite vo gr~kite izvori. Blagodarenie na ovie novi, klinestopisni izvori, tolkuvaweto i slikata na pohodot na Aleksandar pove}e ne se izu~uva helenocentri~no, tuku e staven vo kontekst na istorijata na staroisto~nite narodi, odnosno tamu kade {to se slu~uval.

Za ovoj nov pristap vo izu~uvaweto ~itatelite kaj nas mo`at da se informiraat od knigata na Pier Brian, Aleksandar Veliki, objavena vo zbirkata HISTORIA ANTIQUA MACEDONICA, br. 2, Skopje, 1997.