POLZA ZA MALCINSTVATA REZIL ZA DR@AVAVA

Visokiot komesar za nacionalni malcinstva, Maks van der [tul, od premierot Georgievski dobil informacija deka dr`avava vo slednite ~etiri godini ne mo`e da go finansira noviot univerzitet za albanskoto malcinstvo. [to }e se slu~i po izminuvaweto na ovoj rok, [tul ne znae, zatoa {to za toa pra{awe nemal konkretni kontakti so Georgievski. Na vakvoto pra{awe, pak, ministerot za obrazovanie na Republika Makedonija, gospodinot Gale Galev, veli deka rabotite treba da gi gledame vo pozitivna nasoka.

Ne se znae to~no koga }e po~ne da funkcionira privatniot univerzitet, bidej}i toa zavisi od mnogu uslovi. Treba da se donese zakonot za visokoto obrazovanie koj }e ja ovozmo`i pravnata osnova za obrazuvawe na ovaa privatna institucija, veli Maks van der [tul.

Vo Predlog - zakonot se naveduva deka nastavata na visokoobrazovnite institucii se izveduva na makedonski jazik. Na javnite pedago{ki vospitnoobrazovni ustanovi za obrazuvawe na vospituva~i za predu~ili{no vospitanie i nastavnici za osnovno obrazovanie kako i po didakti~ko-metodi~kite predmeti za nastavnicite za srednoto obrazovanie (fizika, hemija, biologija), taa mo`e da se odviva i na jazicite na nacionalnostite. Nastavata po didakti~ko - metodi~kite predmeti }e se izveduva vo didakti~ko- metodi~kiot centar organiziran kako organizaciona edinica na "Pedago{kiot fakultet" vo Skopje. Koga nastavata se izveduva i na jazicite na pripadnicite na nacionalnostite i na eden od svetskite, soglasno stav 2 od ~lenot 95, makedonskiot jazik se izu~uva kako poseben nastaven predmet i nastavata se izveduva na makedonski jazik i najmalku na u{te dva nastavni predmeti.

Za Komisijata koja rabote{e na ovoj Predlog-zakon vakvoto re{enie e vo soglasnost so Ustavot na Republika Makedonija, osobeno delot koj se odnesuva na malcinstava, i e vo soglasnost so me|unarodnite standardi.

Spored Predlog - zakonot za visokoto obrazovanie, javna visokoobrazovna institucija osnova Sobranieto na Republika Makedonija, so zakon.

Privatna visokoobrazovna institucija mo`e da osnova doma{no i stransko pravno i fizi~ko lice vrz osnova na odobrenie od Vladata na Republika Makedonija. Zaradi finansirawe na visokoobrazovnata dejnost se formira Republi~ki fond za visokoobrazovna dejnost, a sredstvata se obezbeduvaat od Buxetot na Republika Makedonija, so kamati, dividendi, fondacii i sli~no. Upravniot odbor na Fondot e sostaven od 15 ~lenovi. Pretsedatelot i {este ~lenovi na Upravniot odbor gi imenuva i razre{uva Vladata, a osum ~lenovi od redot na redovnite profesori so tajno glasawa imenuva univerzitetskata konferencija. Programata za visokoobrazovna dejnost se donesuva za ~etiri godini. So Predlog - zakonot ne se napu{ta dosega{niot sistem na finansirawe na obrazovanieto i pravoto na gra|anite da se obrazuvaat besplatno vo broj opredelen od Vladata.

Postapkata za osnovawe na visokoobrazovnata institucija zapo~nuva so izrabotka na proekt za nejzino osnovawe i imenuvawe mati~na komisija, koj go podgotvuva osnova~ot. Proektot gi sodr`i studiskata oblast so opis na studiskite programi na visokoobrazovnata institucija kako celina, kako i oddelni studiski grupi, oddeli i nasoki. Proektot za osnovawe so prilo`enata dokumentacija, osnova~ot go dostavuva za akreditacija do Odborot za akreditacija. Akreditacijata se vr{i so odluka. Odborot za akreditacija odlukata ja donesuva najdocna vo rok od 60 dena od denot na podnesuvaweto na proektot za akreditacija. Ako toa go nalagaat okolnostite, Odborot za akreditacija mo`e da go prodol`i rokot za u{te 60 dena. Protiv odlukata mo`e da se podnese tu`ba do Vrhovniot sud na Makedonija, ~ija odluka e kone~na. Po donesuvaweto na odlukata za akreditacija, se imenuva mati~na komisija. Mati~nata komisija ja so~inuvaat sedum ~lenovi so nastavno-nau~ni i nau~ni zvawa vo nau~nata oblast, odnosno umetni~kata oblast ili struka za koja se osnova fakultetot. Koga osnova~ot na privatnata visokoobrazovna ustanova e pravno ili fizi~ko stransko lice, se osnova so sredstva obezbedeni od stranski donatori. Osnova~ot pod utvrdeni uslovi, za ~lenovi na mati~na komisija mo`e da imenuva i lica koi se stranski dr`avjani. Po dobienata akreditacija, mati~nata komisija gi vr{i podgotvitelnite raboti. Sleduva re{enie za rabota. Po pravosilnosta na re{enieto za po~etok so rabota na visokoobrazovnata institucija, osnova~ot podnesuva barawe za zapi{uvawe vo registerot za visokoobrazovnite institucii. Se konstituira Senat i se izbira rektor, odnosno se konstituira nastavno-nau~en sovet ili nastavni~ki sovet i se izbira dekan, odnosno direktor. Po izborot i konstituiraweto na organite na visokoobrazovnata institucija se vr{i zapi{uvawe vo sudskiot register.

Ministerot nadle`en za rabotite na visokoto obrazovanie vrz osnova na predlogot od stru~na komisija na visokoobrazovnata institucija odlu~uva za sekoe barawe, posebno za priznavawe na visokoobrazovni kvalifikacii steknati vo stranstvo ili del od studiite pominati vo stranstvo. Me|u uslovite va`ni za priznavawe na visokoobrazovnata kvalifikacija steknata vo stranstvo e op{tata kompatibilnost na sistemot, statusot na priznata stranska visokoobrazovna isntitucija, odnosno dali e ovlastena od kompetentni organi vo mati~nata zemja da izdava diplomi i sveditelstva koi se priznati, dali stranskite diplomi i sveditelstva se priznati vo mati~nata zemja, kvalitetot na obrazovnata institucija, odnosno studiskata programa itn.

Maks van der [tul za ovoj Predlog- zakon veli deka e zna~aen od ~etiri aspekti.

Toa pretstavuva seriozen napor da se ovozmo`i visoko obrazovanie spored pravnite aspekti za 21 vek. Ja poka`uva orientiranosta na Makedonija kon Evropa i e u{te eden ~ekor kon evroatlanskite strukturi. Toj e vo soglasnost so me|unarodnite standardi i e vo inters na malcinstvata, objasnuva [tul.

Kako i da e, albanskoto malcinstvo vo Republika Makedonija }e si dobie svoj privaten univerzitet koj po ~etiri godini mo`e da stane i dr`aven. Koga me|unarodnata zaednica }e prestane da go finansira, toj }e go osiroma{i i onaka siroma{niot Buxet na dr`avava. Noviot univerzitet }e bide od golema korist za Albancite, no }e bide rezil za na{ata dr`ava, zatoa{to vakva privilegija za edno malcinstvo nema vo nitu edna dr`ava vo svetot.

Privatna visokoobrazovna institucija mo`e da osnova doma{no i stransko pravno i fizi~ko lice vrz osnova na odobrenie od Vladata na Republika Makedonija. Zaradi finansirawe na visokoobrazovnata dejnost se formira Republi~ki fond za visokoobrazovna dejnost, a sredstvata se obezbeduvaat od Buxetot na Republika Makedonija, so kamati, dividendi, fondacii i sli~no. Upravniot odbor na Fondot e sostaven od 15 ~lenovi. Pretsedatelot i {este ~lenovi na Upravniot odbor gi imenuva i razre{uva Vladata, a osum ~lenovi od redot na redovnite profesori so tajno glasawa imenuva univerzitetskata konferencija. Programata za visokoobrazovna dejnost se donesuva za ~etiri godini. So Predlog - zakonot ne se napu{ta dosega{niot sistem na finansirawe na obrazovanieto i pravoto na gra|anite da se obrazuvaat besplatno vo broj opredelen od Vladata.