MAKEDONIJA SARDISANA

Neee, nie ne sme voop{to sardisani?! Na{ata vojska ne e raspredelena na granicata kon Kosovo vo borbena gotovnost kade skoro sekojdnevno se razmenuvaat rafali od kala{nikovi so “nepoznati sili” od kosovskata teritorija. Ne, nikoj ne puka na na{ite karauli?! Nikoj ne ni kidnapira vojnici, nitu ni ubivaat policajci!? Voop{to ne frlaat granati na policiskite stanici, a bezbednosta ni e na visoko nivo!? Nemame nikakvi albanski paravojski, vo Makedonija ne se pojavile ka~aci, nitu pak razbojnici, a za op{tata korupcija i da ne zboruvame?! Ekonomijata ni cveta. Nemame nitu obidi na bugarizacija. Seto toa e izmislica na komunistite. Vo Makedonija s# e med i mleko. Seto ova se lagi, a mo`ebi i ne se. S# zavisi od toa koj go slu{ate. [to e vistina, a {to ne e ~itajte na slednite stranici.

Vo ramkite na Aristoteloviot univerzitet od Solun, vo gradot Lerin minatata godina se otvori Fakultet za balkanski studii. Programata na Fakultetot vklu~uva i izu~uvawe na balkanskite jazici: bugarski, romanski, srpskohrvatski itn. Site se vklu~eni vo ovaa programa. Studentite doa|aat od cela Grcija. Od Lerin ima samo tri, dodeka skoro site drugi se od Solun i od Atina. Minatata nedela na Fakultetot se odr`a javna konferencija so predavawa na razni temi na nekolku profesori kako i pretstavnikot na Makedonskata pres - agencija. Vo site izlagawa vnimatelno be{e propu{teno da se spomne Republika Makedonija i Makedoncite. Duri i vo nabrojuvaweto na porane{nite jugoslovenski republiki, Makedonija ne be{e spomnata. Bidej}i konferencijata be{e otvorena za javnosta, prisustvuvaa tri ~lenovi na "Vino`ito" koi na krajot na konferencijata postavija nekolku pra{awa me|u koe be{e dali Fakultetot planira makedonskiot jazik da se vovede vo nastavniot plan. Odgovorot na rektorot be{e deka takvi planovi nema. Po ova nastana burna i na momenti v`e{tena diskusija me|u prisutnite za makedonskiot jazik i identitet. So `alewe moram da konstatiram deka gr~kite studenti i pokraj izjavata na edna studentka deka "gr~kite studenti mo`at da prepoznaat {to e propaganda", sepak izgledaat izmanipulirani i o~igledno dejstvuvaat od {ovinisti~ki pozicii. Pri~ina za toa mora da se bara vo pristapot na profesorite kon ovoj problem. Ako eden professor veli deka na{iot jazik ne bil jazik, tuku "idiom" i deka makedonskiot jazik ne mo`e da go nosi toa ime, bidej}i postoel jazik so isto ime vo anti~ko vreme, toga{ morame da se posomnevame vo sposobnosta na ovie lu|e da ja oddelat naukata od nacinalisti~ko - {ovinisti~kite strasti. Deka na{iot jazik e jazik, a ne idiom i deka jazikot na Anti~kite Makedonci se vika anti~komakedonski im e jasno na site. Na site osven na onie na koi politikata im se izme{ala so naukata.

Prof. d-r Lazar Lazarov denovive ni donese eden neobjaven dokument na francuski jazik. Stanuva zbor za izvestuvawe na amerikanskiot Stejt department za makedonskoto pra{awe od 19 mart 1949 godina. Eve go mojot sloboden prevod: Vo moderno vreme, Makedonija ostanuva politi~ki son vo eden sovr{en geografski region delimitiran so prirodnite prepreki: [ar Planina na sever od Skopje, planinata Rila vo Bugarija, Osa, Olimp i Egejskoto More na jug, albanskiot yidini na zapad. Taa e politi~ki podelena od Jugoslavija kade {to 800.000 Makedonci `iveat po dolinata na Vardar; Grcija koja gi kontrolira dolnite tekovi na Vardar i Struma so naselenie od okolu 500.000 Makedonci pome{ani so okolu milion Grci, kako i Bugarija so Pirinska Makedonija naselena so okolu 400.000 `iteli. Na krajot, po Prvata svetska vojna blizu 400.000 Makedonci prebegale vo Bugarija kade {to re`imot gi naselil vo regionot na Burgas. Zna~ajnosta na dokumentot e o~igledna: Amerikancite, a i Francuzite vo 1949 godina jasno znaele deka Makedoncite postoele i koi se tie. Se nadevam deka prepro~ituva~ite na na{ata istorija, kako i onie koi od petni `ili ni baraat tu|i koreni }e gi zabele`at ovie nesporni fakti. Eve go i faksimilot na dokumentot.