Kako {to e poznato tolerancijata e eden od ~etirite osnovni fundamenti na demokratskoto op{testvo. Taa e prisutna kaj Makedoncite u{te od antikata. Toga{, nejzin izrazuva~ bil Aleksandar Makedonski - Velikiot. Toga{nata tolerancija na na{ite predci nesomneno poteknuva od kontaktite i dru`eweto so drugite narodi. Vo prv red so Grcite i Trakite za da prodol`i i so preostanatite narodi vo izvonredno golemata makedonska imperija.

Nikako ne bila slu~ajna politikata na Aleksandar Veliki za dru`eweto na narodite, a vo ovaa vrska i sozdavaweto na jazikot koine za pouspe{na komunikacija pome|u niv. Sekako, vo ona vreme ne mo`e{e site da se na nivoa na dr`avnikot. Mo`ebi tokmu vo toa le`i i zagatkata za negovata prerana smrt.

Taka ili vaka, semeto na tolerancijata be{e poseano za da go vodi prviot rod vo ulogata na Makedoncite vo ra|aweto na hristijanstvoto. Isto ne e slu~ajno {to semiwata od negoviot prv rod bea poseani tokmu vo Makedonija. Nesomneno "ideolozite" i "stratezite" na novoto u~ewe mo{ne dobro gi poznavale Makedoncite kako toleranten narod preku ~ija tolerancija i avtoritet se {irelo hristijanstvoto. I ne pogre{ija. Negovoto masovno prifa}awe e vo soglasnost so tolerancijata na Makedoncite, no istovremeno kako rezultat od nego taa se zgolemila. Nikako ne e slu~ajno {to duri vo vremeto na revolucionernata borba za na{eto osloboduvawe Makedoncite dadoa primer za tolerancija preku iska`anite krilatici na poznatite na{i revolucioneri: "Jas go razbiram svetot edinstveno kako pole za kulturen natprevar me|u narodite" (G. Del~ev) i "Narodite se bra}a i kako bra}a treba da `iveat" (Jane Sandanski).

Dali poradi uslovite na `ivot ili prosto taka si e skroen od Sevi{niot, tolerancijata kaj Makedoncite e geneti~ki uslovena. Taa damne{na tolerancija, podzaliena od hristijanskoto vospitanie dovede do toa stradalnite Makedonci da prostat na dov~era{nite si ugnetuva~i, grabiteli i ubijci. A, ne samo toa, tuku za`iveaja kako bra}a.

No, do kade go dotera tolerancijata Makedonecot denes? Vo dene{no vreme koga se gradi demokratsko op{testvo, koga se gradi i zaedni~kiot evropski dom, a tolerancijata pokraj drugoto e dr`avna politika, Makedonecot kako da se podzaboravi so nea {to duri ja zloupotrebuva protiv sebe.

Taka na primer, za da ne go navredi ni svojot negator, Makedonecot duri ne smee da iska`e mislewe do kade se protegaat makedonskite etni~ki predeli, pa soglasno toa ili od neznaewe lu|eto od tie predeli {to zboruvaat podobro makedonski od nego i negovite roditeli gi narekuva [opi ili B'lgari, odnosno Bugari, a nikako da zastane vo odbrana na nivnite prava i slobodi ili da bara na~in kako da im pomogne i prosveti. Zaradi preteranata tolerancija Makedonecot - politi~ar, koga mu go negiraat jazikot ne smee na negatorot da mu re~e: Da, jazikot navistina e eden, no toj e makedonski, a Vie prijateli zboruvate druga standardizacija vrz baza na trakiskite nare~ija na rodniot ni makednski jazik. A sega{niot pretsedatel na Makedonija na negoviot gostin nema{e hrabrost da mu re~e: Po~ituvan g. Stojanov, odvaj OMO "Ilinden" - PIRIN e zakana za dr`avniot integritet na Bugarija, a negiraweto na na{eto postoewe kako narod e zakana za intezitetot na Makedonija.

Od preterana tolerancija ne smeeme da gi nare~eme na{ite negatori Bugari so vistinskoto im ime Traki, kakvi {to navistina se.

Promenite bea neminovnost. Tie si go pravat svoeto.

Bi mo`elo da se re~e deka tokmu ovoj tripartiten blok koj participira vo vlasta go INTEGRIRA MAKEDONSTVOTO na mo{ne suptilen i uverliv na~in.

Koga stanuva zbor za MAKEDONSTVO, apsolutno treba da se ogradime od etnikumot, od sosema ~ist apsekt, {to site gra|ani koi gravitiraat vrz ovie prostori (bez ogled na klasa, vera i pripadnost), ne mo`at da bidat ni{to pove}e osven MAKEDONCI!

Tokmu taa INTEGRACIJA, nesomneno doa|a od redovite na mnozinstvoto vo na{iot zakonodaven dom, konkretno od redovite na VMRO-DPMNE, a u{te pove}e od rabotata na premierot, g. Qub~o Georgievski.

Prostete, no, ne bi sakal da bidam okfalifikuvan kako za{titnik, podanik ili pak apologet na vlasta.

Napolno e vo pravo premierot koj vo edno negovo izlagawe }e re~e: (citiram) "Kako nikoga{ dosega makedonstvoto ne bilo olku integrirano! - Tokmu vo toj kontekst bi napravil edna mala i dostojna digresija.

So ogled na faktot deka apologetstvoto edinstveno mu pripa|a na hristijanstvoto, cvrsto }e zastanam zad neizbri{livot i ve~en iskonski epitet "sakaj go svojot bli`en pove}e od sebesi", qubov koja sepak treba da ima edna normalna granica, za{to Makedonija e bibliska zemja, so svoja istorija, tradicija i kultura.

Kiksovite na Premierot i qubovta kon bli`niot, {to izleguva od ramkite na ustavniot limit, pretstavuva generator koj go budi makedonstvoto, a so toa ve}e i nikne zarodi{ot na samosoznavaweto koj tolku dolgo ni nedostasuva{e.

Kakov - takov, ovoj gra|anski koncept na dr`avotvornosta, {irum ni gi otvora vratite kon makedonskata kauza, kon edno vistinsko makedonsko lobi, koe ponatamu treba i mora da se transformira vo eden mo{ne gra|anski centar koj }e go obedini prostorot i }e im stavi kraj na site prokletstva.

Do koga Makedonecot }e bide plen na severni zakani i mra~ni atrakcii, na isto~ni zmijarnici, ju`ni provokacii i zapadni osarnici?!

Najuverlivo tvrdam deka na pragot od noviot milenium, Makedonija kone~no }e se oslobodi od ovie te{ki traumi, }e zamre sindromot na samouni{tuvaweto, }e stivne makedonskiot inaet, taka {to mladite progresivni lu|e bez ogled na etni~kata pripadnost }e ja vodat Makedonija kon podobar `ivot!

Zatoa, Amerikancite so nivnata NATO-struktura i kumata Evropa koja si poigruva so na{eto neotu|ivo ustavno i istorisko ime, treba da se svestat i da sfatat deka sepak MAKEDONIJA SE BUDI!

Na povidok e masovna makedonska integracija, a tokmu toa treba da go napravat site politi~ki strukturi, konkretno mladite progresivni sili koi & go sakaat dobroto na Makedonija, a toa se makedonskata i albanskata alijansa, koi treba da ja spre~at apokalipsata na ovoj prostor, da go izbegnat viorot na nacional-{ovinizmot, za{to toj e porok na satanata, a ne na demokratijata.

Mnogupati se imam zapra{ano zo{to Makedonecot za svoj najgolem neprijatel go ima Makedonecot? Mo`ebi gre{am, no taka e. Nie sme narod {to na sekogo mu ima praveno otstapki. Im napravivme otstapki na ju`nite sosedi, isto~nite i severnite. Zo{to toa da ne go napravime i so na{ite zapadni sosedi?! Neli sme site lu|e od krv i meso? Nie go prodavame najubavoto, najsvetoto, nacionalnoto...

Se borevme za nezavisna Makedonija. Uspeavme. Dobivme nezavisnost, ama ne na svojata celosna teritorija. Treba da sme gordi {to nie, potomcite na Aleksandar, ja dobivme taa tolku posakuvana sloboda, nezavisnost. A sega, koga sme sami, sakame da go rasprodademe imotot nare~en Makedonija?! Im go davame na lu|eto {to go veli~ea Xemo i Mefail. "Nie Albancite treba da se borime za sekoja peda zemja" - re~e eden makedonski Albanec, aktivist na edna albanska politi~ka partija vo Makedonija. Demek, toj }e se borel za sekoja peda makedonska zemja. ^ija? Na glas si ja zapeav na{ata, narodnata: "Narode makedonski, svesti se, ne spij ti"... Ja peam od maka. Istite tie lu|e se rasposlaa po na{ite gradovi i sela od zapadniot del i sega tamu se pa{i. Kako vo tursko. Pravat kako {to sakaat. Makedonecot so navednata glava {eta po tetovskite i gostivarskite sokaci. Pove}e gi nema pesnite, orata, obi~aite. Im ostana samo tagata i kletvata po svoite dedovci {to gi ostavile da `iveat tamu, a nekoga{ lu|eto bea veseli. Se pravea ven~avki, kr{tevki, vo crkvite na{i risjanski.

Sega gi prodavame i na{ite bra}a od zapadniot del na Makedonija. Niv nikoj ne gi saka, a najmalku politi~arite. Bile muslimani, no Makedonci. Po krv, ama ne po vera. Nie ne gi prifa}ame kako svoi, a zo{to!? Ne e ni ~udno {to po svetskite restorani najmnogu se jade "Makedonskata salata", kaj nas poznata kako "{opska". Nekoga{ n# drobele drugi, a sega na{ite. Ovie od vlasta.

Dr`avata ni ja prodavate. Velite univerzitet }e im pravite na Arnautite!? Toa nikako. Neka u~at na{inski, kako {to nie u~evme turski vo turskono. Toa ne biva. Gi proniduvate na{ite bra}a, koi nasila gi nateraa da go primat islamot, da u~at turski, a ne znaat. Vo Bitola }e otvorate {kolija za Arnautite vo najstarata idadija?! [to ako ne mo`e tamu? Resen, Kru{evo, Demir Hisar....A, tamu ne mo`e. Vo Demir Hisar nikako. Ne go davame. Arnauti da u~at tamu - ne! Ne biva bra}a, ne biva. ]e se borime za na{ata zemja!

"Vembli", mo`ebi najpoznatiot svetski fudbalski stadion po brazilskata "Marakana" i sedi{te na bezbroj klu~ni momenti vo svetskiot fudbal, e pri krajot na svojot vek. Erata koja{to zapo~na vo 1923 godina, koga se odigra prviot oficijalen natprevar na ovoj impozanten stadion, zavr{uva rano esenva koga istiot }e bide demoliran zaradi izgradba na noviot, posovremen i pogolem nacionalen fudbalski stadion na istoto kultno mesto. Kulite-blizna~ki, simbolot na stadionot, }e bidat preneseni del po del na eden lokalen stadion vo Centralna Anglija i }e bidat edinstvenoto {to }e ostane od ovoj gigant.

Na 28 maj 2000 godina, "Vembli" go pre~eka i prviot Makedonec na svojot zelen tepih. Finaleto na kvalifikaciite za vlez vo Premiernata liga za slednata sezona pome|u "Barnsli" i "Ipsvi~" vleguva{e vo {eesettite minuti koga na legendarniot teren istr~a na{iot mlad internacionalec, \or|i Hristov, branej}i gi boite na "Barnsli".

^uvstvoto na nacionalna gordost i ~istiot, neskrien patriotizam ne mi pobudilo ne{to tolku silno (osven na{ite rakometarki i Mil~o Man~evski, par ekselans), kako na{ata nacionalna “devetka” vo toj zna~aen moment. So istr~uvaweto na Hristov, vo vtor plan padna faktot deka moeto prisustvo na "Vembli" vo stvarnost e ispolnuvawe na moite detski soni{ta. Vo toj moment se ~uvstvuvav vozvi{eno i gordo {to sum Makedonec i {to do~ekav li~no da vidam eden vaka zna~aen moment, koj vo fudbalski ramki e ednakov na iska~uvaweto na Mont Everest. Nabrzo }e padne vo zaborav faktot deka na{iot internacionalec pred samiot kraj na natprevarot so izvonreden udar so glava samo {to ne go sovlada tretiot reprezentativen golman na Anglija i so toa ne se izbori za prodol`enija na ovoj natprevar. Ona {to }e bide i {to treba da ostane zapi{ano vo analite na na{iot sport e toa deka “padna” i legendarniot "Vembli". Za mene e ogromna ~est i zadovolstvo {to bev eden od trojcata makedonski gleda~i koi ovoj moment go vidoa vo `ivo i koi veruvam cel `ivot }e se se}avaat na nego, kako na u{te eden dokaz za na{iot podem i probiv vo svetot. Imaj}i predvid kolku natprevari vo edna godina se igraat na Vembli (sekako ne pove}e od desetina: natprevarite na angliskata fudbalska reprezentacija, finaleto na angliskiot FA Kup i finaleto za promocija vo povisoki ligi), i {to vsu{nost pretstavuva samiot ~in na istr~uvawe vo arenata koja, na primer, pameti edna olimpijada i edno svetsko fudbalsko prvenstvo, mora da se priznae deka ova e golemo priznanie i ~est ne samo za poedinecot, tuku i za nacijata koja go odgledala.

Mene, kako na golem poklonik na najva`nata sporedna rabota vo `ivotot, ne mi ostanuva ni{to drugo osven da sonuvam deka pod Fosteroviot lak na noviot "Vembli" eden den }e gi vidam i prvite na{i fudbalski edinaesetmina vo ~esna borba protiv gordiot Albion.