Praznik na spasitelot

VOZNESENIE HRISTOVO - SPASOVDEN

Pi{uva: Axika Filipovska @ivanka

  • "I {tom go re~e toa, dodeka tie Go gledaa, On se podigna i oblak go podzede od pred o~ite nivni". Koga gledale kon neboto kako se voznesuva, pred niv zastanale dvajca ma`i vo bela obleka i im rekle: "Lu|e Galilejci, {to stoite i gledate kon neboto? Ovoj Isus, Koj od vas se voznese na neboto, }e dojde pak na istiot na~in kako {to go vidovte da odi na neboto"

Slavniot i svetol den na Voznesenie Hristovo, skoro vo celiot pravoslaven svet e nare~en Spasovden ( praznik na spasitelot). Sekoga{ se praznuva vo ~etvrtok, to~no na ~etiriesettiot den od Voskresenieto na Gospod Isus Hristos. Toa e star praznik, vostanoven u{te od vremeto na apostolite. Vo prvite vekovi na hristijanstvoto se praznuval zaedno so praznikot Svetata Pedesettnica, a od ~etvrtiot vek zapo~nal da se praznuva posebno. Spasitelot na svetot, Gospod Isus Hristos, sekoga{ so zborovi i dela gi potkrepuval Negovite u~enici vo {ireweto na vistinata za Negovata spasonosna nauka. Zatoa tie stanale golemi propovednici na Bo`joto slovo. Duri koga gi uveril vo vistinitosta na hristijanskata vera, se razdelil od Negovata Pre~ista Majka, Presveta Bogorodica, od Negovite apostoli i site Negovi verni ~eda & se voznel na neboto. Na svoite apostoli po Voskresenieto im rekol: "... Jas sum so vas preku site dni vo svr{etokot na svetot. Amin!" (Sveto Evangelie po Matej)

Eve, kako go opi{uva Voznesenieto Hristovo svetiot evangelist Marko: "A po razgovorot so niv, Gospod se voznese na neboto i sedna od desnata strana na Boga. Tie pak otidoa i propovedaa nasekade; i Gospod go potkrepuva{e slovoto nivno so ~udesa, {to se javuvaa. Amin!"

Isus pak im se javil na apostolite i zapovedal da ostanat vo svetiot grad Erusalim, s# dodeka ne im go isprati Svetiot Duh, koj izleguva od Otecot. Vo Noviot Zavet, vo Svetoto Evangelie spored Luka e opi{ano Voznesenieto Hristovo: "I gi izvede nadvor od Vitanija, pa koga gi podigna racete, gi blagoslovi. I koga gi blagoslovuva{e, se oddeli od niv i se voznese na neboto; tie Mu se poklonija i se vratija vo Erusalim so golema radost".

Vo Delata na svetite apostoli, od svetiot apostol Luka stoi deka Isus im se javil na svoite u~enici i im rekol deka }e primat sila koga vrz niv }e sleze Svetiot Duh i }e mu bidat svedoci do krajot na zemjata: "I {tom go re~e toa, dodeka tie Go gledaa, On se podigna i oblak go podzede od pred o~ite nivni". Koga gledale kon neboto kako se voznesuva, pred niv zastanale dvajca ma`i vo bela obleka i im rekle: "Lu|e Galilejci, {to stoite i gledate kon neboto? Ovoj Isus, koj od vas se voznese na neboto, }e dojde pak na istiot na~in kako {to go vidovte da odi na neboto".

Zatoa, ovoj Gospodov praznik e golem. Ova proslavuvawe na Voznesenieto Hristovo na neboto, na nastanot od pred 2000-tata godina, sekoja godina so vekovi e potvrda na crkovnata vistina, potvrda na vistinite vo Svetoto Pismo, koe ni e dar od Sevi{niot. Toa e den na minatoto, sega{nosta i idninata, radost na Hristovata crkva na neboto i na zemjata, ~uvstvo na sloboda na hristijanskata du{a, ~uvstvo na beskrajnost, posilno od radost, posilno od voshit.