DALI SVETIOT APOSTOL FILIP BIL ETNI^KI MAKEDONEC?

Ova e isto kako koga i vo Makedonija do neodamna ima{e stari lu|e-Makedonci, koi dobro go zboruvaa turskiot jazik samo zatoa {to svojata mladost ja `iveele vo vremeto koga so Makedonija vladeele Turcite, t.e. koga turskiot jazik bil oficijalen dr`aven jazik vo Makedonija. No, nivnite deca i vnuci ne znaat nitu zbor od turskiot jazik, zatoa {to ne `iveele vo vremeto na turskoto vladeewe so Makedonija. Turskiot jazik, sosema razbirlivo, doma si go zadr`aa samo Turcite, koi ostanaa da `iveat vo Makedonija i po krajot na vladeeweto na Turcija so Makedonija. Isto bilo i toga{ vo Palestina. Evreite (i toa samo gornite sloevi), vo vremeto na vladeeweto na Selevkidite, go znaele jazikot koine zatoa {to toa bil oficijalen jazik vo nivnata dr`ava. No, nivnite deca, vnuci i pravnuci (a toa e tokmu generacijata na sveti Filip) nemale nikakva potreba da go u~at ovoj jazik zatoa {to toj ve}e odamna ne bil oficijalen vo nivnata dr`ava. Ovoj jazik vo semejnata tradicija si go zadr`ale samo Makedoncite i Grcite. Ottamu, ako so golema verojatnost pretpostavime deka sveti Filip go znael ovoj jazik, vo vremeto koga istiot odamna ne bil oficijalen jazik vo Palestina, toj mo`el da go znae samo preku svoeto semejstvo, {to pretstavuva silna indicija za negovoto makedonsko poteklo. Duri i ako toj, ili negovite predci, go prifatile judaizmot kako svoja veroispoved, jazikot koine ne mo`ele da go zaboravat. I denes imame Makedonci pripadnici na razni veroispovedi (muslimani, budisti itn.), koi doma si zboruvaat na makedonski jazik, {to e i sosema normalno.

Kako indicija za makedonskoto poteklo na sveti Filip e i samoto mesto na negovoto ra|awe - gradot Vitsaida (Bethsaida). Vo nedostig na podetalni informacii okolu etni~kiot karakter na Vitsaida od tie vremiwa }e spomneme dva momenta, koi jasno asociraat na toa deka i ovoj grad bil sozdaden (i naselen) od Makedoncite. Se raboti za slednive fakti:

1) Gradot Vitsaida so toa ime i so taa mestopolo`ba ne postoel vo postarata istorija na Palestina (ili ako postoel bil nezna~itelna naselba). Vo Biblijata (Zagreb, cit. delo) na poslednite stranici se predadeni dve geografski karti na Palestina i na del od Sirija. Na prvata karta e zastapena toponimijata na Svetata zemja u{te od najstarata poznata istorija, pa s# do okolu 300 godina pred Hrista, t.e. do vremeto koga Makedoncite {totuku po~nale da vladeat so Svetata zemja. Na vtorata karta e pretstavena toponimijata na Palestina kakva {to bila od 300 godina pred Hrista, pa s# do okolu 100 godina po Hrista. Zna~i, na vtorata geografska karta e zastapena toponimijata na Palestina i na del od Sirija kakva {to otprilika bila vo vremeto koga so nea vladeele Makedoncite - Selevkidi i Rimjanite, t.e. kakva {to otprilika bila vo Isusovo vreme.

Sveti apostol Petar

Vedna{ pa|a v o~i deka pove}e naseleni mesta {to gi ima na vtorata geografska karta, gi nema na prvata. Zna~i toa se gradovite (naselbite) {to bile izgradeni vo me|uvreme. Sekako deka ovde imaat prednost gradovite {to bile izgradeni i naseleni od Makedoncite, a koi ponapred gi spomnavme. Ova zna~i deka ovie gradovi gi nemalo vo postarata istorija na Palestina i Sirija (ili deka nemale nekoe pogolemo zna~ewe, t.e. bile mali naseleni mesta so poinakvi imiwa). Zna~i, toa se tokmu gradovite, koi dopolnitelno bile izgradeni i naseleni od Makedoncite. Eden od niv bil i gradot Vitsaida - rodnoto mesto na sveti Filip! I ovoj grad, takov kakov {to e pretstaven na kartata, bil izgraden i makar i delumno naselen od Makedoncite, koi si `iveele vo nego i vo vremeto koga se rodil sveti Filip (iako vo vakvite gradovi, rekovme deka `iveelo i brojno evrejsko naselenie). Vsu{nost, Vitsaida i navistina se nao|a vo blizinata na "makedonskite" gradovi vo Palestina (i vo bliskiot del od Sirija). Taka, na primer, gradot Maked se nao|al samo nekolku desetici kilometri od Vitsaida, a tolku bile oddale~eni i gradovite Pela i Dion. Ako se znae deka Makedoncite ~estopati gi gradele svoite gradovi nedaleku eden od drug, toga{ i ova mo`e da bide indicija deka Vitsaida i navistina bil izgraden (ili zna~itelno pro{iren) od Makedoncite.

Inaku, nastanot so hraneweto na pette iljadi lu|e, koi Isus gi nahranil samo so pet leba i dve ribi se slu~il tokmu vo blizinata na Vitsaida. Poradi ova, so golema verojatnost mo`eme da pretpostavime deka pome|u toj narod imalo i golem broj potomci na tamu doselenite Makedonci. Ovoj nastan go opi{uva svetiot evangelist Jovan (6:5-7), koj pi{uva deka koga Isus do{ol vo okolinata na Vitsaida bil sleden i opkru`en so mnogu narod. Bidej}i nemalo hrana za site, Isus mu se obratil na sveti Filip so zborovite: "Kade da kupime leb za da gi nahranime ovie lu|e?" Isus go postavil ova pra{awe za da go stavi vo isku{enie sveti Filip, no sigurno i deka poradi toa {to sveti Filip vo okolinata na svojata rodna Vitsaida bil eden vid doma}in i toj sekako deka znael informacii kade mo`e da se kupi leb i kolku ~ini istiot. Sveti Filip mu odgovoril na Isus deka duri i ako kupat leb za dveste denari, pak nema da ima dovolno za sekogo da dobie barem po malku. Po ova, Isus go napravil ~udoto so hraneweto na pette iljadi lu|e samo so pet leba i dve ribi.

Svetiot evangelist Marko (8:22-26) go spomnuva i lekuvaweto na slepiot od strana na Isus, koe isto taka se slu~ilo vo blizinata na Vitsaida.

Vo vrska so sveti Filip da zaklu~ime deka dokolku se pronajdat i drugi indicii ili dokazi za negovoto makedonsko poteklo, toga{ }e ispadne deka sveti Filip e eden od najpoznatite Makedonci na site vremiwa. Da se potsetime deka toj bil eden od prvite hristijani na svetot. Toj mu bil li~en prijatel i u~enik na Isus Hristos. Sveti Filip bil u~esnik vo najzna~ajnite nastani od Isusovo vreme - nastani koi podocna }e ja promenat celokupnata svetska kultura i civilizacija. Vo takov slu~aj }e treba soodvetno da reagira i MPC, preku proglasuvawe na svetiot apostol Filip za svoj nov patron.