ZA NACIONALNITE MALCINSTVA I VISOKOTO OBRAZOVANIE

Po opstojnoto razgleduvawe na site aspekti na problemot vo nacionalni i vo me|unarodni relacii, se konstatira deka makedonskite nau~ni institucii, pa i MANU, nemaat posveteno soodvetno vnimanie na kompleksnoto prou~uvawe na sostojbite, pravata i obvrskite na nacionalnite malcinstva kaj nas i vo sosedstvoto.

Zemaj}i go predvid minatoto i sega{nosta na balkanskite, pa i na evropskite narodi i dr`avi, lesno se voo~uva deka site tie po svojot etnokulturen sostav se multietni~ki, multikonfesionalni i multikulturni. No, vo site niv pravata i slobodite na malcinstvata ne mo`e da gi nadminuvaat me|unarodno prifatenite standardi, nitu pak da se projavuvaat nerealni barawa i da se postavuvaat neprifatlivi uslovi i so toa malcinstvata da stanuvaat faktor za destabilizacija na dr`avata. So doslednoto po~ituvawe i sproveduvawe na ustavnite i zakonskite normi se ovozmo`uva ednakov odnos kon site gra|ani i se odzema prostorot za nezadovolstva i neprimereni pretenzii.

Pri tretmanot na pra{aweto za albanskoto nacionalno malcinstvo mora da se ima predvid deka Republika Makedonija grani~i so mo{ne destabiliziranata Republika Albanija i so ve}e dosta albaniziranoto (formalno s# u{te jugoslovensko) Kosovo (so u{te neizvesna sostojba i perspektiva). Pritoa ne treba da se zaborava i neodamna oficijalno proklamiranata “op{tonacionalna” Platforma za re{avawe na albanskoto nacionalno pra{awe vo balkanski ramki so neskrieni pretenzii za priop{tuvawe i na golem del od teritorijata na Republika Makedonija. No, pri seto toa treba da se predo~i deka i vo Republika Albanija, kako vpro~em i na Kosovo, postoi brojno makedonsko nacionalno malcinstvo, deka toa kako kolektivitet `ivee od dvete strani na re~isi celata albansko-makedonska i kosovsko-makedonska granica (a vo grupi ili poedine~no rastureno po celata teritorija na Albanija), pri polno otsustvo na elementarnite ~ovekovi i malcinski prava i slobodi, osven vo krajno reducirana forma kaj malubrojnata hristijanska makedonska enklava vo oblasta Dolna Prespa.

Imaj}i predvid deka i zad granicata so Grcija i Bugarija `iveat delovi od podeleniot makedonski narod, a sli~na e geopoliti~kata i demografskata situacija i na celiot balkanski prostor, zaradi relaksirawe na me|unacionalnite i me|udr`avnite postojani tenzii i za sozdavawe klima na op{ta doverba pome|u i vo dr`avite - sosedi, neophodno e dogovorno potpi{uvawe na zaedni~ka me|unarodno garantirana deklaracija za odnosot, pravata, slobodite i obvrskite na dr`avite i na malcinstvata vo Jugoisto~na Evropa. Predlo`enata konvencija vo Sobranieto na Makedonija e samo po~eten ~ekor za kompleksnoto regulirawe na malcinskoto pra{awe na evropskiot jugoistok.

Imaj}i ja predvid situacijata vo Republika Makedonija i postojanite pritisoci {to organizirano gi sozdavat partiite na albanskoto nacionalno malcinstvo, treba da se trgne od realniot istoriski etnokulturno definiran status na makedonskiot narod i od ustavnite i zakonskite odredbi za zadol`itelno poznavawe i upotreba na slu`beniot jazik na dr`avata. Pravoto za obrazovanie na maj~iniot jazik na malcinstvata e neophodno da se soobrazi so normativite vo me|unarodno usvoenite akti i posebno vo duhot na Ramkovnata konvencija za pravata na etni~kite malcinstva. Bidej}i obrazovanieto vo srednite stru~ni u~ili{ta i vo visokite {koli pretstavuva neposredna podgotovka za vrabotuvawe i toa na celata teritorija na dr`avata, projavenite barawa za realizacija na nastava vo ovoj segment od obrazovniot proces na jazikot na odredeno malcinstvo se nefunkcionalni i politi~ki motivirani.

Nastojuvaweto na partiite na albanskoto nacionalno malcinstvo za otvorawe univerzitet na albanski jazik vsu{nost voop{to ne e obrazoven problem, tuku izraz na streme`ot za realizacija na proklamiranite opredelbi za re{avawe na “albanskoto nacionalno pra{awe” na Balkanot, a so toa i za razbivawe na integritetot na makedonskata dr`ava. Docneweto na donesuvaweto na zakonot za visokoto obrazovanie, sozdava samo povolni uslovi za projavuvawe aspiracii za radikalno re{avawe na problemot.

Kako vo sekoja civilizirna dr`ava, i vo Republika Makedonija so obrazovno-vospitniot proces treba da se gradi makedonski patriotizam. A za da se obezbedi edinstveno i ednakvo kvalitetno obrazovanie i vospitanie na gra|anite vo dr`avata, u~ebnicite vo na{ite u~ili{ta, po site predmeti, treba da bidat edinstveni (na maj~iniot jazik). Pritoa, mora da se isklu~i direktnoto me{awe na politi~kite partii vo obrazovno-vospitnite institucii, kako i vo obrazovno-vospitniot proces voop{to.

Bidej}i nikade vo svetot etni~kite malcinstva nemaat i visoko obrazovanie na maj~iniot jazik i ne postoi nieden me|unaroden relevanten dokument {to zadol`uva za voveduvawe i takvo obrazovanie (~esto naveduvanite primeri so Finska, [vajcarija, Belgija i Romanija imaat sosem poinakva istoriska podloga!), makedonskata dr`ava }e napravi nepopravliva istoriska gre{ka ako ozakoni otvorawe posebno dr`avno visoko obrazovanie na jazicite na nacionalnite malcinstva. Toa ne samo {to e ekonomski neopravdano, tuku i neminovno }e vodi kon federalizacija, dezintegracija i raspa|awe na dr`avata.

Makedonskata akademija na naukite i umetnostite ~uvstvuva potreba da uka`e deka pri re{avaweto na vakvite delikatni pra{awa treba da se ima i po{iroka pretstava za sostojbite na malcinstvata vo svetot ili barem vo evropski i posebno vo balkanski relacii, zaradi {to i go prilo`uva sledniov pregled:

Vo ~esto naveduvanata Republika Romanija, na pr., kako nacionalni malcinstva `iveat 2.406.519 `iteli (Ungarci, Germanci, Ukrainci, Rusi, Turci, Srbi, Tatari, Slovaci, Bugari, Evrei, ^esi, Poljaci, Hrvati, Grci i Ermenci), a samo ungarskoto malcinstvo broi 1.620.199. Vo Latvija, Latvijci se samo 1.388.000 (52 %), a drugite se Rusi (907.800 ili 34 %), Belorusi, Ukrainci, Poljaci, Litvanci, Evrei i drugi. Estonija ima vkupno 1.566.000 `iteli, od koi samo 963.000 (61,5 %) se Estonci, a 474.500 (30,3 %) se Rusi, dodeka so pomala brojnost se zastapeni Ukraincite, Belorusite, Fincite, Evreite i dr. Vo glavnite gradovi na ovie dr`avi (Riga i Talin) pove}eto od polovinata `iteli se Rusi, a vo nekoi gradovi Latvijcite i Estoncite stignuvaat odvaj do 10-20 %.

Republika Polska ne vodi posebna statistika za nacionalnite malcinstva i sproveduva “politika na homogenizacija”, no so istra`uvawa e utvrdeno deka vo ovaa zemja, pokraj site progoni i preselbi po Vtorata svetska vojna, i deneska, pokraj Poljacite, `iveat i: Germanci (400-500.000, po emigriraweto na 424.000 vo Germanija), Ukrainci (250-350.000), Belorusi (200-300.000), Ka{ubi (150.000), kako i Litvanci, Slovaci, ^esi, Evrei i drugi. Republika ^ehija isto taka se smeta etni~ki homogena evropska dr`ava, no vo nea, spored popisot od 1991 godina, gra|anite se izjasnile kako Moravci (1.356.267), Slovaci (308.296), Poljaci (58.573), Germanci (47.789), [lezijci (44.025), Romi (33.489), kako i Ukrainci, Rusi, Bugari, Grci, Rusini, Romanci i dr. Ne e poinakva sostojbata i vo Republika Slovakija, vo koja, spored popisot od istoto vreme, `iveat i: Ungarci (566.741), Romi (80.627, no se pretpostavuva deka realno nabrojuvaat nad 250.000), ^esi (53.422), Rusini (16.900), Ukrainci (13.800), a isto taka i Germanci, Moravci i Poljaci. A Polska i ^ehija se me|u prvite kandidati za priem vo EU i nikoj ne gi apostrofira kako multi-dr`avi.

SR Jugoslavija (i posebno Republika Srbija) pretstavuva u{te pogolem mozaik od brojni i oficijalno priznati etni~ki malcinstva (Albanci, Ungarci, Romanci, Crnogorci, Hrvati, Slovaci, Bugari, Rusini, Makedonci, Vlasi i dr.), ~ija brojnost deneska, po site turbulencii na ovie prostori, s# u{te ne e to~no utvrdena. Za razlika od nea, Republika Bugarija se deklarira kako “ednonacionalna dr`ava”, no vo nea, spored oficijalni podatoci od 1985 godina, `iveele samo 20,2 % razni nacionalni malcinstva: Turci (so impozantna brojka od najmalku 900.000 `iteli), Makedonci (spored popisot od 1946 godina 252.908, vo 1956 brojot se namaluva na 178.862, a vo 1965 godina se registrirani samo 8.750, iako realnata brojka e nad 200.000), Romi (okolu 450.000), kako i Vlasi, Grci, Rusi, Ermenci, Albanci, Tatari, Gagauzi i ^erkezi.

Na{iot zapaden sosed, Republika Albanija, vo princip (ustavno) priznava nacionalni malcinstva, no pri popisite na naselenieto site nealbanci gi registrira kako “drugi”, koi, spored popisot od 1989 godina iznesuvaat samo 64.800 gra|ani (vkupno 2 % od naselenieto), iako verifikuvano se znae deka vo ovaa dr`ava `iveat zna~itelno pogolemi etni~ki malcinstva: Grci (okolu 400.000), Makedonci (120-250.000), Vlasi (okolu 35.000), kako i Romi, Crnogorci, Srbi, Evrei, Ermenci i dr.

^lenkata na Evropskata unija, Republika Grcija, se vodi kako “ednonacionalna” dr`ava, bidej}i ne priznava nacionalni malcinstva kako status vo dr`avata i nitu gi potpi{uva, nitu pak gi po~ituva site me|unarodni akti za ~ovekovite i naconalnite malcinski prava i slobodi. Se znae, me|utoa, deka vo granicite na ju`niot sosed `iveat golemi etni~ki malcinstva kako kolektiviteti: Makedonci (200-350.000), Turci (100-120.000, oficijalno zavedeni kako “Muslimani”), Albanci (okolu 300.000), Vlasi (do 600.000), Romi (okolu 140.000), a kako individualni gra|ani i: Ermenci, Evrei, Bugari i dr. Isto taka i Republika Italija se smeta etni~ki pohomogenizirana evropska dr`ava, iako i vo nea vrie duhot na etni~kiot separatizam, a kako priznati nacionalni malcinstva `iveat brojni kolektiviteti: Germanci/Avstrijci, Slovenci, Francuzi, Hrvati, Grci, Latini i Albanci (poslednive duri so nad 300.000 `iteli!).

Spored toa, nema posebno opravduvawe multi-opredelbite da & se pripi{uvaat samo na Republika Makedonija. Vo nea, spored popisot sproveden pod me|unarodna kontrola vo 1994 godina, nacionalnite malcinstva nabrojuvaat vkupno 33,5 % od `itelite vo dr`avata (Albanci 22,9 %, Turci 4 %, Romi 2,3 %, Srbi 2 %, Muslimani 0,8 %, Vlasi 0,4 % i drugi 1,2 %). Po~ituvaj}i gi postojnite i od nea ratifikuvani me|unarodni dokumenti, Republika Makedonija mora da si obezbedi status na evropska dr`ava, ednakva i ramnopravna so site sosedi.