Vladata do iselenicite:

NE VE SAKAME!

Dali gornovo e to~no presudete Vie od ovoj komentar kako i od napisot na str. 8. Eve za {to stanuva zbor. Edna od glavnite predizborni vetuvawa na sega{nava koalicija na vlast be{e integracijata na na{ite iselenici vo politi~kiot, kulturniot i ekonomskot `ivot na zemjava. Ni be{e veteno deka }e se ovozmo`i glasawe vo diplomatskite pretstavni{tva vo svetot. Toa ne se slu~i. Ni be{e navesteno deka pri vra}aweto vo zemjava }e ima carinski olesnuvawa. Ni toa ne slu~i. Naprotiv, postoe~kite carinski olesnuvawa na sloboden uvoz do 16.000 gm od 1 april o.g. nenadejno, nenajaveno i neo~ekuvano se ukinaa stavaj}i gi vo, najblago re~eno, nezgodna sostojba na{ite diplomati, koi nemaa poim deka vakvo ne{to }e se slu~i, a da ne zboruvame za na{ite povratinici koi odedna{ moraa da se soo~at so carini od 55 otsto. Idninata, na zemja kako na{ava, e pred s# vo razvojot na malite i sredni pretprijatija, a na{ite iselenici se vo sostojba toa da go ovozmo`at. Povratnicite po pravilo se vra}aat po mnogu godini pominati vo stranstvo so nekakov kapital, dovolen za otvorawe mali i sredni pretprijatija. Tie pretprijatija sigurno bi vrabotile barem po eden-dva rabotnika. Ova e re{enieto za idninata na Makedonija. Toa go znaat re~isi site zemji vo svetot: vo Kina pove}e od 50 otsto od stranskite investicii doa|aat od iselenicite, Irska vo povratnicite ja gleda svojata idnina, a pak Grcija im dava nepovratni krediti na site povratnici. [to pravi na{ata Vlada procenete Vie. Gi saka iselenicite ili ne?

Vo minatonedelniot broj atinskiot “Katimerini” se oglasi so mnogu golem napis, vo koj po kojznae koj pat, se navestuva re{enie za problemot na imeto. Spored vesnikot, gr~kata Vlada e podgotvena da go prifati re{enieto za dvojno ime t.e. Republika Makedonija za svetot, a za Grcija ime kako na pr. “Slavomakedonija” ili “Novamakedonija”. Vo princip nie sme protiv kakvo bilo menuvawe ili dogovarawe za ustavnoto ime na Makedonija. Re{enieto za dvojno ime gi zagrozuva interesite na Makedoncite vo Grcija, bidej}i tie mo`at da bidat izlo`eni na dopolnitelni pritisoci za prifa}awe na etni~ko ime, koe ne im pripa|a. Sepak, realnosta ne tera da mislime deka so ogled na okolnostite ova bi mo`elo da bide re{enie. Gr~kata javnost sekojdnevno se soo~uva so realnosta na postoeweto na Makedoncite i eden den }e mora da ja prifati. Nie, ve}e pi{uvavme deka gr~kata dr`ava ja zagubi bitkata za imeto koga za vreme na kosovskata kriza svetskite mediumi sekojdnevno pi{uvaa za i od Makedonija. Zatoa tuka treba da se bara pri~inata za razmisluvawata na gr~kata Vlada (ako informacijata na “Katimerini” e to~na) za prifa}awe na vakvo re{enie. Drugata va`na pri~ina e nivnata percepcija za potrebata R. Makedonija da se stabilizira. A, dali i na{ite imaat nekakva zasluga? Pa edinstvenata, ako ja ima, e deka dosega ne prifatile drugo ime i pokraj konfuznite signali so koi se soo~uvavme mnogu ~esto. Najgolemata zasluga sepak ja ima makedonskiot narod koj mnogu pati jasno re~e deka promena na imeto ne e opcija. A, dali vesta na “Katimerini” e to~na ne e va`no: ona {to e va`no e deka gr~kata javnost se podgotvuva za eden vakov ~ekor. So ogled na histeri~nata atmosfera koja do neodamna vladee{e vo odnos na Makedonija ova e sepak ~ekor napred.

Neodamna, od edno intervju na g. Xaferi, kone~no razbravme koi se poziciite na Albancite vo Makedonija vo vrska so pra{aweto za promena na granicite. Re~isi sekojdnevno, znaeme deka se davaat izjavi deka site dr`avi se protiv promenata na granicite i mo`e da se smeta deka toa e op{toprifatena pozicija na site politi~ki subjekti. No, rabotata ne e tolku ednostavna. Spored g. Xaferi, granicite ne treba da se menuvaat SO SILA. Toa konkretno bi zna~elo deka, ako Albancite vo Kosovo glasaat za nezavisnost toga{ granicite bi mo`ele da se promenat. Istata logika bi mo`ela da se primeni i vo Zapadna Makedonija i sekade kade {to `iveat malcinstva, koi vo odredenoto mesto pretstavuvaat mnozinstvo. Tie so ednostaven referendum bi mo`ele da glasaat za otcepuvawe i proglasuvawe na nezavisnost. Spored g. Xaferi toa bi bilo prifatlivo. Ne znam dali so vakviot stav zapoznati se i na Zapadot, i dali, i tie }e si go menuvaat stavot deka promenata na granicite, sepak e mo`na.

Neodamna vo Bugarija po~na da se zboruva za mo`nosta na prevrat ili dr`aven udar kako re{enie za otstranuvawe na nivnata Vlada zaradi nejzinoto nezadovolitelno rabotewe. Vo Izrael, na premierot zaradi prodavawe na nacionalnite interesi, mu se zakanuvaat. Pred nekolku godini ima{e prevrat i vo Turcija. Sekoga{ koga nacionalnite i dr`avnite interesi bile smetani deka se dovedeni vo opasnost od vladeja~kite strukturi, se pojavuvale sili, obi~no armijata, koi po nasilen pat ja prezemale vlasta i doveduvale red vo zemjata. Iskustvata ni ka`uvaat deka ovie prevrati sekoga{ ja postignuvale celta i gi stabilizirale dr`avite. Od ona {to go slu{ame i ~itame sekojdnevno, ovaa dr`ava izgleda e dovedena do stepen {to bara razmisluvawe za edna vakvo re{enie. Skandali, korupcija, nesposobnost, etni~ka netrpelivost, separatizam, duri i sosedite i neprijatelite se zagri`eni za na{ata bezbednost. Sekoga{ koga demokratijata se pretvora vo anarhija i haos mora da go postavime pra{aweto, {to e pova`no? Demokratijata ili dr`avata? Rekite krv, proleani na oltarot na nezavisnata makedonska dr`ava, jasno go davaat odgovorot.