SO VERATA PRAVOSLAVNA DO POBEDA

Car Konstantin odlu~il da trgne vo vojna protiv mnogubrojnata vojska na car Maksimijan. Vozbuden pred vojnata razmisluval i se molel na Boga, od srce se dobli`il do Boga, ja izdignal svojata du{a kon nego, dobil Bo`ja blagodat, i kako {to samiot car Konstantin veli: "So svoi o~i go vidov na neboto krstot Gospodov, napraven od yvezdi, koj svete{e pojako od sonceto, i na krstot napi{ano: so ova pobeduvaj"! (d-r prof. J. Popovi}). Carot naredil na znamiwata da se izraboti golem krst i da se nosi pred vojskata. Na svoite vojnici im naredil da napravat krst na site svoi oru`ja, {lemovi, {titovi. Car Konstantin so verata vo Boga, so silata na krstot, go pobedil brojno nadmo}niot neprijatel i kone~en poraz mu nanel pred gradot Rim. Carot Maksencie se udavil vo rekata Tibar so svoite izbrani kowanici. Car Konstantin kako pobeditel vlegol vo Rim i naredil vo gradot da se istakne zname so krst, a na negovata statua, vo rakata so kopje vo vid na krst, da stoi napi{ano: "So ovoj spasonosen znak go oslobodiv va{iot grad od jaremot na tiraninot". Car Konstantin vo 313 g. go izdal Milanoviot edikt, so koj prestanuva goneweto na hristijanite. Vo 323 g. doa|a do `estoka borba me|u car Konstantin i carot Likenie, zetot na car Konstantin, koj bil o`enet za negovata sestra. I vo ovaa borba Bog mu podari pobeda na car Konstantin, nad negoviot lukav zet, neznabo`ecot Likenie. Likenie bil poguben vo Solun. Car Konstantin vo 323 g. stanal edinstven gospodar na celoto Rimsko Carstvo. Za site ovie uspesi, javno pred svetot, iskreno mu blagodari na Boga. No, car Konstantin te{ko se razbolel. Sovetot od lekarite i proroci, da se izla~i vo krvta od zaklani deca, Carot go odbil, zo{to vo srceto nosel qubov. Se izle~il otkako bil krsten od episkopot Silvester, a po upatstvo na sv. ap. Petar i Pavle.

Nastanal razdor vo crkvata zaradi eretikot Arija. Toga{ car Konstantin go povikal prviot vselenski sobor vo Nikeja vo 325 g. Tamu e utvrdeno pravoslavieto, a osudena Arievata eres. Utvrden e i simbolot na verata, to~noto ispoveduvawe na pravoslavnoto u~ewe, koe e zadol`itelno za celata vselenska crkva. Vo srceto na car Konstantin se rodila vistinska qubov kon Boga, ja ispratil negovata majka, sv. carica Elena na axilak vo Svetata zemja, so mnogu darovi. Po~ituvaj}i go krstot, sakal "da go proslavi samoto `ivonosno drvo, na koe bil raspnat carot i Gospod". Bla`enata carica od evreinot Juda, doznala deka Gospodoviot krst na koj bil raspnat, e zakopan pod idolskiot hram Venerin. Caricata naredila da se razru{i idolskiot kraj i da se kopa dlaboko pod nego. Lu|eto po~nale da kopaat. Od zemjata se ~uvstvuvalo prekrasen miris. Bil otkopan grobot na Gospod i golgota. Vo nivna blizina prona{le tri krsta, ~esnite klinci i tablicata so natpis. Koga `ivotvorniot Hristov krst go polo`ile vrz eden mrtovec, toj o`iveal, voskresnal i potoa doznale koj e Hristoviot krst. Carica Elena mu oddala ~est na krstot, mu se poklonila i go celivala. Patrijarhot Makarie go dignal ~esniot krst na visoko, a celiot narod vikal: "Gospodi pomiluj". Sv. carica Elena vo Svetata zemja podignala mnogu crkvi. Gi podignala crkvite: "Ro`destvo Hristovo", "Voznesenie Gospodovo", "Uspenie na Presveta Bogorodica", i crkva na mestoto kade Bog mu se javil na Avram, pokraj Mavriskiot dab. Izgradila i u{te drugi osumnaest crkvi. Se vratila vo Carigrad, "nosej}i so sebe ~estica od drvoto na `ivotvorniot krst i svetite klinci so koi be{e prikovano teloto Hristovo". Sv. carica Elena go ispu{tila svojot duh vo osumdesettata godina od svojot `ivot, vo 327 g. car Konstantin go ukrasil grobot na Gospod Isus Hristos i izgradil golem hram. Se upokoil vo 337 g., vo svojata 65 godina, vo gradot Nikomidija. Go pogrebale vo Carigrad vo crkvata na svetite apostoli, vo grobot {to samiot si go napravil. Negovata posledna molitva kon Boga e blagodarna molitva: "Sega se ~uvstvuvam vistinski bla`en, za{to imam cvrsta vera deka sum se udostoil za besmrten `ivot".