BOGOSLU@BA NA GR^KI JAZIK!

Spored Crkovniot ustaven sud na Makedonskata pravoslavna crkva, Svetata bo`estvena liturgija se bogoslu`i na makedonski jazik, a na crkovnoslovenski drugite bogoslu`bi, dodeka pak administracijata se odviva na sovremen makedonski jazik.

Za problemot so gr~koto bogoslu`enie vo crkvata "Sveti Nikolaj" reagiraa ~lenovite na Zdru`enieto "Egej" od [tip, na ~elo so pretsedatelot Marija Vodenska. Vo nivnoto pismo, me|u drugoto, se naveduva: So zaminuvaweto na Mitropolitot na Bregalni~kata eparhija g.Stefan i negovoto nazna~uvawe za Arhiepiskop Ohridski i Makedonski, vo [tip e nazna~en za Eparhiski administrator g. Jovan Drenvicki. Gra|anite na [tip, koi kontinuirano gi neguvaat tradiciite i crkovnite obredi i slu`bi, ne ostanaa bez ~ar{iskite komentari i negoduvawa zaradi vnesuvaweto vo redovnite crkovni prazni~ni slu`bi i psalm koj se pee i na gr~ki jazik. Gra|anite na [tip, po ovoj novoroden obi~aj, koj nikoga{ dosega ne se primenuval, negoduvaat poradi pcalaweto i na gr~ki jazik i go karakteriziraat kako negativna pojava, koja samiot Administrator g. Drenvicki go vnesuva kako novina vo crkovnite slu`bi vo crkvata "Sveti Nikolaj" vo [tip.

Gra|anite negoduvaat, a nadle`nite kako da ne zaslu{uvaat, velat ~lenovite od zdru`enieto "Egej" vo nivnoto pismo, vo koe se naveduva i odnosot na gr~kata vlast kon bogoslu`bata na makedonski jazik vo makedonskite crkvi vo Egejska Makedonija.

Crkvite vo makedonskiot del pod Grcija bile makedonski i vo niv se peelo na slavjanski jazik razbirliv za narodot, se veli vo pismoto. Po diktaturata na Metaksas, strogo bilo zabraneto sekakvo drugo crkovno peewe osven gr~koto, a sve{tenicite koi ne go znaele gr~kiot jazik bile prinudeni napamet da gi nau~at psalmite, iako ne gi razbirale. Takov e slu~ajot so Pop Dimitri koj e roden vo selo Cakoni, Meglensko (Egejska Makedonija). Pop Dimitri slu`el kako sve{tenik vo crkvata "Sveta Petka" vo seloto Cakoni, koja e izgradena vo 1701 godina. Do 1913 godina Pop Dimitri slu`el vo crkvata na slavjanski, a po zabranata vo crkvata imale i srpski sve{tenik. Srpskiot sve{tenik se obiduval na novorodenite deca da im nametne srpski imiwa, no selanite barale vo knigite da gi zapi{at imiwata na nivnite dedovci i babi.

Pop Dimitri, skri{um, koga bile sigurni deka nema Grci vo crkvata, si dozvoluval da si ka`e nekoj psalm na maj~iniot makedonski jazik, se veli vo reagiraweto na "Egej". No takvite negovi "ispadi" za gr~kata politi~ka budnost ne ostanale tajna. Vo 1932 godina vo seloto Cakoni e izgradena novata crkva "Sveti \or|i" so gr~ko pismo za svetiite. Toga{ na selanite im go donele noviot gr~ki pop Stati po poteklo od Mala Azija.

Kako {to se naveduva vo pismoto, pop Dimitri bil prinudno penzioniran vo 1938 godina, no negovata doblest im pre~ela na gr~kite fanarioti. So rasko{niot tenor i negovata stasita pojava bil dobredojden na site golemi i doma{ni hristijanski slavi vo Meglenijata i bil pro~uen so patriotskite pesni {to gi peel vo site prigodi. Preku makedonskite pesni go {irel patriotizmot kaj domorodnoto naselenie i go pottiknuval na dostoinstvenost i hrabrost za borba protiv novite ugnetuva~i koi so Zakon go zabranija maj~iniot, makedonski jazik koj se govorel od drevnina, od pred pojavata na helinizmot. Ovoj period e najma~niot za Makedoncite koi ostanaa pod gr~ko upravuvawe i na koi najsvirepo im go uni{tija i s# u{te im go uni{tuvaat najskapocenoto - JAZIKOT, U^ILI[TATA I CRKVATA.

Na krajot, pretsedatelkata na zdru`enieto "Egej", Marija Vodenska, go postavuva pra{aweto: Dali ima vo nekoja hristijanska crkva vo Grcija ili vo nekoja gr~ka crkva nadvor od Grcija da se pee ili da se ka`uva barem eden psalm na makedonski jazik za da imame barem reciprocitet vo sorabotkata so dvete pravoslavni crkvi - Makedonskata i Gr~kata? I dali psalmot na gr~ki jazik vo crkvata "Sveti Nikolaj" vo [tip ne gi povreduva pravata i obvrskite na gra|anite na Republika Makedonija?

Reakcijata na ~lenovite od Zdru`enieto "Egej" za bogoslu`bata na gr~ki jazik vo crkvata "Sveti Nikolaj" vo [tip i obvinuvawata do Administratorot na Bregalni~kata eparhija, g. Jovan Drenvicki, n# navede da go slu{neme i negoviot stav za ova pra{awe. Pokraj toa, se obrativme i do Negovoto Bla`enstvo, Arhiepiskopot Ohridski i Makedonski, g.g. Stefan, do Mitropolitot Prespansko-Pelagoniski, g. Petar, a pobaravme mislewe i od pop Mitko, sve{tenik vo Crkvata "Sveti Nikolaj" vo [tip.

Takvite informacii s# u{te ne stignale do mene. Ustavot na Makedonskata pravoslavna crkva govori koi se slu`beni, koi se bogoslu`beni jazici, taka {to za s# ona {to e nadvor od predvidenoto vo Ustavot smetam deka e nepotrebno. Vo taa smisla, nepotrebno e i vnesuvaweto na drugi jazici i smetam deka dokolku nekoj si dozvolil da upotrebuva jazik koj ne e predviden za bogoslu`bite na MPC treba da vnimava, bez razlika dali e toa Poglavarot na MPC, ili nekoj drug.

Mislam deka ne e dovolno da go razbiraat jazikot samo onie {to go govorat, tuku treba da go razbiraat i onie {to go slu{aat. Sveti Kiril bil mnogu prakti~en, za{to koga trgnale kaj hristijanite i nepokrstenite Sloveni vo Moravija i Panonija govorele i bogoslu`ele na jazik razbirliv za narodot i verojatno sveti Kiril e li~nost koja i denes mo`e da odgovori na pra{awata na gra|anite od [tip i sekade kade {to se bogoslu`i na nerazbirliv jazik.

Vnesuvaweto na delovi ili odredeni re~enici koi{to se peat na gr~ki jazik, kako na primer "Na mnogaja leta vladiko ", vo slu`eweto na liturgiite ne e novost {to jas ja voveduvam vo crkovnata liturgija. Vpro~em, takov obi~aj praktikuva i g. Petar od Prespansko - Pelagoniskata eparhija. Vistina e deka so moeto doa|awe kako Administrator gi vovedov tie delovi vo peewata na gr~ki jazik vo ~est na svetite Kiril i Metodij koi go prevele Svetoto pismo od gr~ki jazik na slovenski. Pred mene vo ovaa eparhija ne go znaele gr~kiot jazik i zatoa i nemalo takvo ne{to. Jas u~ev vo Grcija i mislam deka pred s# crkvata gi spojuva jazicite, a ne gi razdeluva. Me|u drugoto, na Vtoroto Hristovo voskresenie se ~itaat evangelija na mnogu jazici, me|u koi i na gr~ki.

Vo vrska so delovite {to se peat na gr~ki jazik vo tekot na bogoslu`bite, a {to se praktikuva vo ovaa Eparhija, postojat dva momenta. Vo prviot moment stanuva zbor samo za eden vozglas, eden del koj se povtoruva tripati, a toa e "I spolajti despote" {to zna~i "Na mnogu godini Vladiko". Vtoriot moment e delot "Gospodi, Gospodi pogledni od neboto" koj pokraj toa {to se pee na crkovnoslovenski i makedonski, se pee i na gr~ki.

Po doa|aweto na g. Jovan za Eparhiski administrator, dva momenta ili dva dela vo tekot na Bogoslu`bata se peat na gr~ki jazik. Toa e mal del vo odnos na celata bogoslu`ba koja se odviva na makedonski jazik.