Na poslednata sednica na Upravniot odbor na "Makedonski telekomunikacii" be{e donesena Odluka za nabavka na novi telefonski centrali, so koi }e se obezbedi dopolnitelen kapacitet od 170.000 telefonski broevi. Pritoa, 77.000 linii }e bidat obezbedeni preku sklu~eniot dogovor so kompanijata "Iskra Tel" od Slovenija, dodeka preostanatite 92.000 broevi }e bidat vo centralite na proizvoditelot "Alkatel", so koj se o~ekuva doprva da se postigne dogovor. Osnovna pri~ina za ovoj zafat, koj }e ~ini okolu 18 milioni dolari (8 milioni dolari dogovorot so "Iskra" i 10 milioni dolari so "Alkatel"), kako {to veli prviot ~ovek na "Telekom", Daniel Don~ev, le`i vo strategijata za razvoj, koja predviduva celosna digitalizacija vo dr`avava do 2002 godina.

Pri te{ka kra`ba izvr{ena vo ku}a na skopskata ulica "50 Divizija" zasega nepoznati provalnici odzele metalen sef so 15.000 germanski marki, vreden zlaten nakit i zlato, s# vo golema vrednost. Nepoznatite kradci vlegle vo ku}ata niz nezaklu~enata vrata, vo momentite koga vo ku}ata, za kratko, nemalo nikoj i go ukrale te{kiot sef so devizite, zlatoto i zlatniot nakit. Go iskoristile momentot {to go o~ekuvale dolgo, vlegle otkako videle deka site od semejstvoto se otsutni, ja zele kasata i is~eznale.

Trieset i {estgodi{niot resen~anec Naume Nasteski, minatata nedela so nekolku ubodi od no` ja ubil sovjata baba po tatko Mara Bo`inovska (86) od Resen. Vo otsustvo na oficijalno policisko soop{tenie, doznavame deka nastanot se slu~il okolu 20 ~asot vo semejnata ku}a na ulicata "Kor~ulanska" so ku}en broj 28, sopstvenost na sega po~inatata starica. Tamu Bo`inovska bila te{ko povredena, a podocna taa podlegnala na povredite. Na ubistvoto, spored istata verzija, mu prethodela raspravija me|u sega po~inatata i nejziniot vnuk, osomni~niot Nasteski.

Od slu`ewe voena obvrska se osloboduvaat lica {to stanale monasi ili drugi sli~ni religiozni lica od drugi religii, kako i lica koi najmalku edna godina rabotat kako policajci ili stra`ari vo zatvor. Ova e samo del od novinite {to gi predviduva noviot Zakon za odbrana. Pravnicite strahuvaat deka pravoslavnite monasi }e imaat prednost vo osloboduvaweto od voenata obvrska i deka site drugi }e treba da ja doka`uvaat svojata religiozna posvetenost preku podolgi proceduri, so {to toj ~len od Zakonot bi mo`el da se ispolitizira. Spored niv, MO bi trebalo da go regulira toa so komisijata za verski zaednici.

Se predviduva finansiraweto na ARM da ne se ostvaruva samo od buxetot, tuku i preku donacii i sli~no.

Makedonskiot film "1/4", vo produkcija na Fakultetot za dramski umetnosti vo Skopje, ja dobi glavnata nagrada za igran film na Internacionalniot filmski festival "UNIART Film Fest 2000" koj {totuku zavr{i vo Blagoevgrad, Bugarija. Pokraj Gran-pri nagradata, na filmot mu pripadna i prvata nagrada od `irito na Fakultetot za `urnalistika vo Blagoevgrad.

Filmot pretstavuva diplomska rabota na Atanas Georgiev, koj e scenarist i re`iser, a voedno se pogri`i i za tonskata obrabotka i za monta`ata. Kamerata e na Marina Koloska, a vo ulogite nastapuvaat Kamka Tocinovski, Flora Dostovska i Aleksandar Rusjakov. Tema na filmot e narkomanijata, a toj e raboten vo dokumentaren stil.

UNHCR gi zacvrsti svoite napori za dobrovolno vra}awe na lu|eto koi pobegnale od svoite domovi od Kosovo za vreme na minatogodi{nata kriza, a koi sakaat da se vratat. Begalcite, koi se nao|aat vo kolektivnite centri ili semejstvo-doma}in, se informiraat za mo`nosta da ja iskoristat programata za dobrovolna repatrijacija. Okolu 2.000 kosovski Romi, pak, }e bidat smesteni vo kamp od cvrsta gradba vo op{tinata [uto Orizari. Vakva odluka donese Vladata na RM vo sorabotka so UNCHR i gradona~alnikot na op{tinata. Izgradbata na kampot }e po~ne denovive, a }e bide izgraden za 30 dena.

Site sektori od rabotata na Vladata na Qub~o Georgievski se predmet na analiza na "specijalisti" na SDSM. Nadvore{nata politika, nacionalnata bezbednost, zdravstvo, socijala, vrabotuvawe i site ostanati sektori od doa|aweto na VMRO - DPMNE na vlast se analiziraat do najmala sitnica. Se o~ekuva materijalot za interpelacija da bide sumiran na pove}e desetici stranici {to }e pretstavuva "crna kniga" za vladeeweto na VMRO - DPMNE. Spored SDSM i spored podatocite i konstataciite, dosega{niot na~in na vodewe na dr`avata e katastrofalen.

Gr~kata Vlada ne se zanimava so pra{aweto na samonare~eniot makedonski jazik, izjavi ministerot za pe~at na Grcija, Dimitris Repas, komentiraj}i ja aktivnosta na "nacionalnite Makedonci vo Grcija", koi se obiduvaat preku Brisel i Strazburg da izvr{at pritisok vrz Atina da gi priznae makedonskoto i turskoto malcinstvo {to bi bilo prv ~ekor vo voveduvawe na makedonskiot jazik.

Otkupot na tutunot od minatogodi{nata rekolta zavr{i, me|utoa tokmu sega izleguvaat na videlina nekoi problemi. Imeno, toa {to e zemeno treba da se plati, a pari za toa nema dovolno. Za volja na vistinata, Vladata obezbedi sredstva i za taa namena se vospostavi kreditno-finansiska logistika so Agencijata za obnova i razvoj, a se vklu~i i Komercijalna banka. No, sepak nozete se podolgi od ~ergata. Problem vo taa smisla nemaat edinstveno pretprijatijata so stranski kapital, koi{to navreme go otkupija tutunot i go platija.

Po nekolkumese~ni aktivnosti na makedonskite i gr~kite `eleznici, grani~niot `elezni~ki premin Idomeni - @elezni~ka stanica Gevgelija, na makedonsko - gr~kata granica, celosno e elektrificiran, {to e potvrdeno so dvete probi na gr~ki kompozicii, koi ja pominaa trasata vo dvata pravca. Oficijalniot start na celosno elektrificiranata trasa Solun - Gevgelija - Skopje i obratno, }e se ozna~i na 30 maj.

Vo Zavodot za vrabotuvawe vo Strumica po~na realizacija na proektot "Prizma" {to go finansira Ministerstvoto za trud na SAD. Vo nego u~estvuvaat i Ministerstvoto za trud i socijalna politika, Zavodot za vrabotuvawe na Makedonija, Ministerstvoto za stopanstvo, Sojuzot na sindikatite i Stopanskata komora na Makedonija. Pritoa, so ovoj proekt, vo Strumica, dosega vo razni firmi se vraboteni 100-na, a do krajot na godinata se o~ekuva vrabotuvawe na u{te 400 novi rabotnici.

Makedonija mo`e da dobie "popust" od Evropskata unija, pa patot do slobodnata trgovska zona namesto 10, da trae osum godini, no zatoa vo momentov na Makedonija nema da & veti idno mo`no ~lenstvo vo EU, se doznava od diplomatski krugovi vo Brisel. Evropskata komisija veli deka }e se dr`i do mandatot {to e daden od zemjite-~lenki i koj na Makedonija mo`e da & veti samo {to e mo`no potesna evropska integracija.

Ministerstvoto za trgovija na Makedonija, po povod nagradata "Sonce na godinata" {to se dodeluva{e za najdobar dizajn na proizvod, najdobar dizajn na pakuvawe i za najuspe{na promotivna kampawa za proizvod-usluga vo 1999 godina (na 29 maj), organizira{e manifestacija na visoko nivo, {to be{e prosledena so kulturno - umetni~ka programa. Sve~enosta ja otvori ministerot za trgovija d-r Milijana Danevska, a osven golemiot broj stranski gosti, vo prostoriite na presti`niot hotel "Aleksandar Palas" - Skopje, bea prisutni premierot na Republika Makedonija, Qub~o Georgievski, vladikata g.g. Stefan, ministri od Vladata i drugi. So "Sonce na godinata" Ministerstvoto uka`a deka kvalitetot ne doa|a samo od Zapad, deka i Makedonija ima i }e ima kvalitet {to ode{e pod mototo" Da sozdavame proizvodi so svetski kvalitet".

Na sve~enosta po povod prezemaweto na Tutunskiot kombinat vo dominantna sopstvenost na "Toba~na Qubqana" na koja prisustvuvaa Bojan Simon~i~ - generalen direktor na "Toba~na Qubqana", Dubravko [er - direktor za ju`nite pazari i Luka Tadi} - pretsedatel na Upravata na TKS, na javnosta & bea prezentirani delovnite rezultati i planovi od ednogodi{noto zaedni~ko rabotewe.

Vo odnos na proda`bata be{e istaknato deka Tutunskiot kombinat Skopje vo 1999 godina, na makedonskiot pazar prodade 1.059 milioni cigari {to vo sporedba so prethodnata godina pretstavuva zgolemuvawe od 47 otsto. Vo isto vreme, izvozot bil 631 milioni cigari. Vo toj kontekst, za 2000 godina se planira proda`ba na 1.969 milioni cigari {to pretstavuva 53,3 otsto pazarno u~estvo na makedonskiot pazar i e za 86 otsto pove}e otkolku vo 1999 godina.

Poseben akcent vo tekot na odbele`uvaweto na godi{ninata be{e staven vrz aktivnostite za podobruvawe na sistemot za distribucija i proda`na mre`a so edinstvena cel - osvojuvawe i pogolema dominacija na makedonskiot pazar.