|
Istorijata ne e samo minato DALI NA TAJNATA VE^ERA PRISUSTVUVAL I EDEN MAKEDONEC? Pi{uva: Aleksandar DONSKI
S veti Filip bil eden od dvanaesette apostoli na Isus Hristos. Za `ivotot na ovoj apostol mnogu malku se znae. Vo Noviot Zavet toj e spomnat samo nekolkupati. Negovoto mesto na ra|awe bil gradot Vitsaida. Vo vrska so negovata dejnost, vo najpoznatata svetska op{ta CD-enciklopedija Microsoft Encarta 98 Encyclopedia Deluxe Edition (USA, 1998), vo biografijata za sveti Filip (naslov: Saint Phillip), pi{uva:"Sveti Filip `iveel vo prviot vek po Hrista i bil eden od 12-te u~enici na Isus Hristos. Filip se spomenuva kako eden od apostolite vo prvite tri evangelija i vo Apostolskite dela, no ona malku {to se znae za negoviot `ivot e zapi{ano vo Evangelieto po Jovan. " Svetiot apostol Filip go sre}avame vo nastanot koga Isus Hristos nahranil pet iljadi lu|e so pet leba i dve ribi (Jovan 6:5-7). Isto taka, vo Evangelieto po Jovan spomnat e i negoviot razgovor so nekolku Grci vo Erusalim, koi go pra{ale sveti Filip dali mo`e da go vidat Isus, po {to toj zaedno so sveti Andrej go izvestil Isus (Jovan 12:21-22). Spomnat e i negoviot dijalog so Isus za vreme na Tajnata ve~era vo vrska so Bog Otec (Jovan,14:8-10). Sveti Filip bil ubien so raspnuvawe na krst koga bil na vozrast od 87 godini. Toa se slu~ilo vo 90-tata godina po Hrista. Negovite sveti mo{ti denes se ~uvaat vo Rim (@itija....noemvri, str. 414). Znak na raspoznavawe na sveti Filip e lebot, poradi epizodata so hraneweto na narodot. Od skudnite podatoci za negoviot `ivot mo`e da se zaklu~i deka sveti Filip bil vo neposredna blizina na Isus, vo vremeto na negovite najzna~ajni dela. Isto taka mo`eme da konstatirame deka za `ivotot i za etni~koto poteklo na sveti Filip mnogu malku se znae. Imeto Filip vo Biblijata Za da go prodol`ime na{eto istra`uvawe, potrebno e da ka`eme ne{to i za spomnuvaweto na imeto Filip vo narativnite izvori od tie vremiwa. Ona {to pretstavuva silna indicija deka mo`ebi i svetiot apostol Filip bil potomok na tamu doselenite anti~ki Makedonci pretstavuva samoto negovo ime! Imeto Filip e staro i ~esto ime vo makedonskiot onomastikon, a vo Biblijata se spomnati samo nekolku li~nosti so imeto Filip, za najgolemiot del od niv so sigurnost se znae deka bile Makedonci, dodeka za potekloto na ostanatite toa mo`e da se pretpostavi. Da gi spomneme poedine~no li~nostite so imeto Filip, koi se spomnati vo Biblijata. 1.Filip - tatkoto na Aleksandar Makedonski (Filip II Makedonski). Za nego nema dilemi deka bil Makedonec.2. Filip V - kral na Makedonija, koj bil porazen od Rimjanite (Prva Mak. 3,8). I za nego se znae deka bil Makedonec.3. Filip - prijatel na makedonskiot vladetel Antioh IV. Povikuvaj}i se na dobro poznatiot fakt deka vladetelite Selevkidi i Ptolemei vo svoeto najblisko okru`uvawe dr`ele prete`no Makedonci, so golema verojatnost mo`eme da pretpostavime deka i ovoj Filip bil Makedonec {tom bil li~en prijatel na vladetelot Antioh IV. Nemu Antioh IV pred svojata smrt mu go doveril na ~uvawe na svojot sin Antioh V.4.Filip - nastojnik na Erusalim, postaven od Antioh IV. Za ovoj, Filip pi{uva deka po poteklo bil Frigiec (Vtora Mak.5). Poznato e deka Frigijcite (Brigijcite) go dale svojot zna~itelen prilog vo etnogenezata na anti~kite Makedonci, poradi {to i ovoj Filip, gledano od etnokulturen aspekt, ne bil mnogu razli~en od anti~kite Makedonci.5. Filip - blizok prijatel na makedonskiot vladetel Antioh V. Re~isi nema somnenie deka i ovoj Filip bil potomok na tamu doselenite Makedonci, od koi dobar del sekako deka `iveele vo najbliskoto opkru`uvawe na makedonskite vladeteli koi tamu vladeele. Vpro~em, ova bilo praktika u{te od vremeto na Aleksandar Makedonski, koga toj i pokraj toa {to vo negovata vojska imal lojalni vojnici od pove}e narodi, sepak vo svoeto najblisko opkru`uvawe dr`el isklu~ivo Makedonci.6. [esta li~nost so imeto Filip, spomnata vo Biblijata, e tokmu sveti Filip - apostolot Isusov! Ako go zememe predvid faktot deka za site prethodno spomnati bibliski li~nosti {to go nosele imeto Filip, re~isi bez somnenie se znae deka bile Makedonci i ako (poradi prethodno navedenite pri~ini) go zememe predvid faktot deka (i pokraj mali isklu~oci) sepak Makedoncite bile tie koi naj~esto gi nosele imiwata od postariot makedonski onomastikon vo tie vremiwa, nema pri~ina da ne veruvame deka i sveti Filip bil etni~ki Makedonec. Imeto Filip vo Biblijata e spomnato kako ime na u{te tri li~noti. Dve li~nosti bile pripadnici na dinastijata na Herod Veliki i za niv isto taka ima silni indicii deka imale makedonsko poteklo. Tretata li~nost e sveti Filip, eden od sedumte sveti propovednici, za kogo isto taka }e pi{uvame vo prodol`enie. Imeto Filip od vremeto na vladeeweto na Selevkidite go nosele u{te dve li~nosti, koi gi nema spomnato vo Biblijata, no koi bile povrzani so nastanite vo i okolu Svetata zemja. I za niv so sigurnost se znae deka bile Makedonci. Toa se vladetelite od dinastijata na Selevkidite: Filip I (95 -85/83 pred Hrista) i Filip II, koj vo 63 godina pred Hrista bil simnat od prestolot od strana na Rimjanite, po {to dr`avata na Selevkidite prestanala da postoi.Sveti Filip go znael jazikot koine Inaku, imeto Filip se sre}ava u{te odamna vo anti~kite narativni izvori. Najstaroto narativno spomnuvawe na ova ime vo Makedonija datira u{te od sedmiot vek pred Hrista! Konkretno ova ime go nosel makedonskiot kral Filip I, koj vladeel so Makedonija u{te od 644 do 640 godina pred Hrista! Za razlika od Makedoncite kade {to ova ime bilo mnogu ~esto, kaj Grcite Herodot go spomnuva ova ime samo edna{ i toa kako ime na nekoj Grk, koj `iveel nekolku vekovi po Filip I Makedonski (The history of Herodotus, by Herodotus; translated by George Rawlinson). Zna~i, ova ime ne bilo tolku ~esto kaj Grcite. I starogr~kiot istori~ar Arijan go spomenuva imeto Filip kako ~esto ime kaj Makedoncite. Toj spomnuva ~etvorica Makedonci, koi go nosele ova ime, nasproti samo eden edinstven Grk so ova ime (Arrian: The campaignes of Alexander; translated by Aubrey De Selincourt, Pengiun books, 1971). Kvintij Kurtij Ruf (cit. delo) spomenuva sedum li~nosti so imeto Filip, od koi isto taka najgolemiot del bile Makedonci. Kone~no, vo site dr`avi so koi vladeele Makedoncite, imeto Filip kako ime na makedonski vladeteli vo narativnite izvori se sre}ava duri osumpati! I toa vo ogromen vremenski period, po~nuvaj}i od 644 godina (pred Hrista), pa s# do 63 godina pred Hrista, koga rekovme deka posledniot makedonski vladetel na Isto~noto Sredozemje, po ime Filip II bil simnat od vlasta od strana na Rimjanite, koi ja uni{tile dr`avata na Selevkidite.Zna~i, Makedoncite si gi ~uvale imiwata od makedonskiot onomastikon. Gi prenesuvale od generacija na generacija i taka bilo so vekovi, bez razlika kade `iveele i so kakvi zemji vladeele. Sekako deka mnogu podocna, ovie imiwa (a posebno imeto Filip) se pro{irile niz pogolem del od Evropa, no vo vremeto na antikata narativnite izvori ni zboruvaat deka imeto Filip go nosele prete`no Makedoncite. Poradi toa, imeto na apostolot Filip pretstavuva silna indicija za negovoto mo`no makedonsko poteklo. No, od druga strana nema nikakvo somnenie deka sveti Filip pred da stane hristijanin najprvo mu pripa|al na judaizmot. Ova mo`e da se zaklu~i od negoviot dijalog so sveti Natanail, koga sveti Filip spomnal starozavetni sceni, t.e. koga rekol deka Isus bil toj za kogo pi{uvale Mojsie i prorocite. Ponatamu, sveti Filip prisustvuval i na Tajnata ve~era po koja apostolite zaedno so Isus, spored judejskiot obi~aj peele psalmi. Pa, zarem ova ne e dokaz deka toj bil Evrein? Mo`ebi, no i ne mora. Ve}e spomnavme bibliski dokazi, spored koi imalo i pripadnici na drugi narodi, koi go prifatile judaizmot. Mo`ebi tokmu takvo bilo i semejstvoto na sveti Filip? Sepak, za verojatnoto makedonsko poteklo na sveti Filip }e spomneme u{te edna seriozna indicija. Da se potsetime na bibliskata scena vo koja grupa Grci mu se obratile na sveti Filip so molba da gi odvede kaj Isusa. Se postavuva pra{aweto: Zo{to Grcite mu se obratile tokmu na sveti Filip, a ne na nekoj od ostanatite apostoli? Mo`ni odgovori na ova pra{awe se slednite: 1. Sveti Filip bil po poteklo Grk i zatoa Grcite mu se obratile tokmu nemu. Vo vrska so ovaa pretpostavka da ka`eme deka dokolku sveti Filip i navistina ne bil etni~ki Evrein, pogolema e verojatnosta toj da bil Makedonec, otkolku Grk, najmnogu poradi negovoto ime, koe rekovme deka, spored narativnite izvori, sepak pove}e dominiralo kaj Makedoncite otkolku kaj Grcite. 2. Sveti Filip bil etni~ki Evrein i Grcite mu se obratile na evrejski jazik. I za ovaa pretpostavka postoi mala verojatnost. Imeno, spored toga{nite politi~ki i drugi priliki te{ko mo`e da se pretpostavi deka koj i da bilo toga{en Grk go znael evrejskiot jazik. Da potsetime deka toa e vreme koga so Erusalim ve}e stotina godini vladeele Rimjanite. Ova zna~i deka dokolku ovie Grci do{le od nekoja podale~na teritorijata, t.e. od nekoja aziska makedonsko-gr~ka kolonija ili od teritorijata na dene{na Grcija za da go vidat Isusa, tie apsolutno nemale nikakva pri~ina, pa ni mo`nost, prethodno da go nau~at tu|iot evrejski jazik. No, dali smeeme da pretpostavime deka ovie Grci do{le od teritorijata na dene{na Grcija ili od nekoja makedonsko-gr~ka kolonija vo Svetata zemja specijalno za da go vidat Isusa? Jasno deka toa ne mo`e da se doka`e, no se znae deka za vreme na dejstvuvaweto na Isus i navistina doa|ale lu|e od podale~nite zemji za da gi vidat negovite ~uda. Vo prodol`enie }e navedeme primer na dvajca `iteli na siriska Antiohija (Pankratie i Markel), koi do{le vo Svetata zemja samo za da go vidat Isusa, otkako razbrale za negovite ~uda. Zna~i, sepak imalo lu|e koi doa|ale od podale~nite mesta za da go vidat Isusa. Mo`ebi takvi bile i spomenatite Grci. 3. Sveti Filip imal makedonsko etni~ko poteklo i toj so Grcite razgovaral na jazikot koine. Ako gi zememe predvid slabostite na prethodnite dve pretpostavki, ovaa pretpostavka se ~ini najverojatna (iako toa ne mora da zna~i deka e celosno prifatliva). Zna~i najverojatno, sveti Filip go znael jazikot koine i zatoa mo`el da se razbere so Grcite za razlika od mnozinstvoto Evrei, koi tamu bile prisutni. Se znae deka naselenite Makedonci vo Palestina dobro go zboruvale jazikot koine, za razlika od mnozinstvoto domorodni `iteli na ovaa zemja i najverojatno taka mo`e da se objasni bibliskata scena so Grcite vo Erusalim, koi mu se obratile tokmu na sveti Filip za da go zamolat da gi odvede kaj Isus. (Prodol`uva) |
|