IDNINATA NA MAKEDONIJA

Ona {to go vidovte na naslovnata stranica e odgovorot na pra{aweto: [to ja ~eka Makedonija, ili barem Egejska Makedonija, vo idninata? Spored ona, {to zaedno so desetina Makedonci mo`evme da go vidime minatiot vikend, idninata na Makedonija e osigurana. Garancija za toa se devoj~iwata {to gi gledate na naslovnata stranica. Samo polovina ~as podocna tie ni zaigraa prekrasni makedonski ora, po~nuvaj}i so “Makedonsko devoj~e”, kako {to se gleda podolu. Mestoto kade {to se slu~uva{e seto ova ne e Republika Makedonija, tuku seloto Zabrdeni vo Republika Grcija. Vo ova ~isto makedonsko selo blika makedon{tinata, kako {to blika vo site drugi mnogubrojni sela vo Egejska Makedonija, a bogami i vo Pirinska i Vardarska. Iako mnogu od decata malku go poznavaat maj~iniot makedonski jazik, nivniot identitet e ~isto makedonski i zatoa tie se dokaz i garancija deka makedon{tinata e neuni{tliva kategorija. Kako {to mo`e da se vidi od str. 13 naskoro mo`eme da o~ekuvame i zgolemen pritisok od Evropskata unija za voveduvawe na makedonskiot jazik vo gr~kiot obrazoven sistem. Rabotite se menuvaat i vo generalno-negativnata slika za situacijata vo R. Makedonija, sepak ima i pozitivni i radosni slu~uvawa za na{ite makedonski raboti. Zamislete samo da imavme i makedonska Vlada vo Skopje! Kade }e ni be{e krajot.

Znam deka }e bidam mnogu nepopularen so ovoj moj stav, no vo nadnaslovot vetuvam deka rabotite }e gi gledam odnadvor i zatoa moram da vi ka`am kako izgledaat rabotite gledani ottamu. Istorijata vo poslednite nekolku godini poka`uva neverojatna sposobnost na albanskoto lobi za manipulacija so svetskoto javno mnenie, a vo isto vreme na{a neverojatna nesposobnost za pravilno pretstavuvawe na vistinskata situacija na pravata na malcinstvata vo Makedonija, me|u niv, se razbira i onie na Albancite. Za ovaa situacija ve}e nekolkupati pi{uvavme. Pred da prodol`ime, ajde da pogledneme koi se pravata koi gi u`ivaat vo Makedonija: kompletno osnovno i sredno obrazovanie; radio i TV emisii i stanici na albanski; lokalna samouprava; u~estvo vo Parlamentot i Vladata i {to li ne. Se razbira deka site ovie prava ne pridonesuvaat za integracija na Albancite vo makedonskoto op{testvo, tuku naprotiv direktno pridonesuvaat za sozdavaweto na paralelni op{testva vo dr`avata i spored toa go pothranuvaat separatizmot. No, da se vratime na albanskite paralelki vo Bitola, reakciite okolu niv, kako seto toa izgleda vo svetot i kako toa }e go iskoristat neprijatelite na Makedonija. Ve}e se slu{a deka protestite se znak na makedonski ekstremen nacionalizam, makedonski fa{izam, voop{to makedonska netrpelivost kon Albancite. Nie znaeme deka toa ne e taka, tuku deka protestite se samo znak na stravovite na Makedoncite od nespre~enata agresivnost na albanskiot nacionalizam, no ne e dovolno deka toa, samo nie go znaeme. Ona {to svetot go gleda e NA[IOT nacionalizam i netrpelivost i spored toa nema izbor, tuku da im veruva na albanskoto lobi deka so`ivotot so Makedoncite e nevozmo`en, a re{enie za toa sekako e podelbata na Makedonija, kako {to ve}e se slu{a vo svetot. Ne mo`am da se oslobodam od vpe~atokot deka naivno padnavme vo stapica namestena od neprijatelite na Makedonija. Paradoksot deka na{ata dr`ava, so mnogu visoki standardi na ~ovekovi prava, prodol`uva da se tretira kako problem na Balkanot, iako e opkru`ena so sosedi koi voop{to ne gi po~ituvaat ~ovekovite prava samo doka`uva deka dosega ne sme bile sposobni da mu gi pretstavime na svetot vistinskite sostojbi, a vo isto vreme doka`uva deka drugite, koi go doka`uvaat sprotivnoto, se posposobni. Se pla{am deka slu~ajot vo Bitola e samo u{te edna epizoda vo scenarioto za uni{tuvawe na Makedonija i deka nie naivno u~estvuvame vo toj proces. Dosega{noto iskustvo go poddr`uva ova moe gledawe.