Pretsedatelot na Republika Makedonija, Boris Trajkovski, koj ja predvodi makedonskata dr`avna delegacija na 22 ovoj mesec dopatuva vo Rim, kade {to prisustvuva{e na tradicionalnata manifestacija "Makedonija vo ~est na Sveti Kiril", koja se odr`uva sekoja godina.

Brojnata delegacija ja so~inuvaat ministerot za nadvore{ni raboti Aleksandar Dimitrov, ministerot za kultura Quben Paunovski, ministerot za mladi i sport, Georgi Boev, Poglavarot na Makedonskata pravoslavna crkva, g.g. Stefan, mitropolitot Timotej, biskupot na Skopsko-prizrenskata Biskupija, Joakim Herbut, pretsedatelot na Republi~kata komisija za odnosi so verskite zaednici, \or|i Naumov i pretstavnici na Muzejot na Makedonija.

Tridnevniot prestoj vo Rim }e bide iskoristen i za razgovori so politi~kiot vrv na Italija i Vatikan, na koi }e bidat oceneti dosega{nite odnosi na Republika Makedonija so ovie dve dr`avi.

Narodniot pravobranitel na Republika Makedonija gi izvestuva gra|anite deka vo tekot na idniot mesec }e prima stranki na razgovor.

Za gra|anite od Resen, priemot }e bide na 2 juni, gra|anite na Sveti Nikole }e bidat primani na 5 juni, za strumi~ani terminot }e bide 6 juni, a za gra|anite na Tetovo - 8 juni. Gra|anite na Veles, so narodniot pravobranitel }e mo`e da se sretnat na 9 juni, {tipjani takva sredba }e mo`at da ostvarat na 12 juni, gra|anite na Negotino priem }e dobijat na 13 juni i gra|anite od Star Dojran na 14 juni. Gra|anite }e bidat primani vo prostoriite na op{tinite.

Gra|anite koi }e ocenat deka imaat potreba od neposredna sredba i pomo{ od narodniot pravobranitel poradi toa {to smetaat deka im se povredeni zakonskite i ustavni prava od organite na dr`avnata uprava i od drugi organi i organizacii so javni ovlastuvawa, potrebno e odnapred da zaka`at termin za razgovor.

Makedonska vladina delegacija prestojuva vo Riga kade {to se odr`uva godi{noto sobranie na Evropskata banka za obnova i razvoj (EBOR).

Vo ramkite na sobirot ministerot za razvoj, Trajko Slavevski, na 22 ovoj mesec }e ja prezentira Republika Makedonija pred akcionerite na EBOR i mnogubrojnite biznismeni.

Makedonskata delegacija ima{e sredba so pretstavnici na Ministerstvoto za finansii na Soedinetite Amerikanski Dr`avi. Amerikanskite sogovornici ocenija deka pregovorite me|u na{ata zemja i Me|unarodniot monetaren fond i Svetskata banka treba da prodol`at idniot mesec i oti dolgot na Makedonija kon Pariskiot klub za minatata godina }e bide reprogramiran na pet godini, so edna godina grejs-period.

Evropskata Unija ne e raspolo`ena na Makedonija da & dade evolutivna klauzula i ova }e bide glavnoto pra{awe vrz koe }e se vodat pregovorite za dogovorot za stabilizacija i asocijacija. Pred EU ima nekolku otvoreni pra{awa, a edno od niv e dali Unijata treba da se pro{iruva kon Balkanot.
Najverojatno evolutivnata klauzula }e bide dadena vo zavitkana forma, odnosno nema direktno da bide ka`ano deka Makedonija vo idnina }e stane ~lenka na EU, kako {to e toa na primer slu~aj so Bugarija - istaknuva visok diplomat vo Brisel. Ova pra{awe najverojatno }e se ras~isti za vreme na francuskoto pretsedatelstvuvawe vo Unijata, koe po~nuva od 1 juli. Oficijalen Pariz od petnasette zemji-~lenki na EU do sega ima{e najgolemi rezervi na na{ata zemja da & se dade evolutivnata klauzula i toj fakt ka`uva deka timot na Vasil Tupurkovski vo pregovorite so Evropskata komisija go o~ekuva navistina te{ka zada~a.

Se o~ekuva vo pregovorite surogat-klauzulata da bide povrzana so formulacijata deka „se }e zavisi od napredokot na Makedonija“. Ovaa ideja najverojatno }e „padne“ na narednata runda pregovori zaka`ana za 29 i 30 maj.

Kursot na germanskata marka i ponatamu pa|a, a pri~ina za toa e nedostigot od denari vo privatnite menuva~nici. Minative denovi edna germanska marka se otkupuva{e za 31,5 denari, a se prodava{e za 31,7 denari. Vo Narodna banka na Makedonija velat deka vakvata sostojba e poradi zgolemenata ponuda na devizi na menuva~kiot pazar i najverojatno sostojbata }e se izmeni za nekolku dena.

Poslednava nedela ima golema ponuda na devizi vo menuva~nicite. Nema nekoja posebna pri~ina od strana na NBM za taa sostojba. Stanuva zbor za ~ista pazarna ekonomija - veli Zore Buklevska, direktorka na Direkcijata za centralno-bankarski operacii vo NBM. Taa objasnuva deka vo momentov najverojatno e podobrena deviznata likvidnost na komercijalnite banki.

Od druga strana, ekonomskite eksperti velat deka deka ova e ve{ta~ko dr`ewe na kursot na denarot vo odnos na germanskata marka, a pri~ina za ova se mnogubrojnite problemi vo stopanstvoto.

Mnogumina gra|ani se `alat deka parite {to trebalo da gi dobijat preku vrednosni pisma od stranstvo is~eznuvaat, a odgovornite vo JP "Makedonska po{ta" velat deka takvite pratki vo zemjava pominuvaat re~isi rentgenska kontrola. So toa odgovornite vo "Makedonska po{ta" ja isklu~uvaat mo`nosta za "isparuvawe" na parite od plikovite vo nivnoto pretprijatie. No, gra|anite sekojdnevno podnesuvaat prigovori za neispravni pratki i is~eznati devizi. Del od gra|anite voop{to i ne podnesuvaat prigovori zatoa {to kako {to velat, znaat odnapred deka nikoj nema da im gi vrati parite.

Vo "Makedonska po{ta" velat deka vrednosnite pratki od stranstvo pristignuvaat vrzani vo specijalni vre}i. Potoa pominuvaat niz racete na dve tri~leni komisii i ne e mo`no po{tenskite slu`benici da im gi kradat parite na gra|anite.

Xevat Mersovski (34), vraboten kako inspektor vo OVR-Debar, seksualno ja zloupotrebil bugarskata dr`avjanka Sne`ana Zlatanova dodeka vr{el slu`ben razgovor so nea vo svojata kancelarija vo policiskata stanica vo Debar, minatata nedela. Protiv inspektorot Mersovski debarskata policija podnela krivi~na prijava za obquba so zloupotreba na slu`benata dol`nost i ovlastuvawata, neprijavuvawe krivi~no delo i zasnovawe ropski odnos i prevoz na lica vo ropski odnos. Nadle`en istra`en sudija od debarskiot Osnoven sud go pritvoril inspektorot vo istra`niot zatvor vo Ohrid.

Spored OVR-Debar, Xevad Mersovski na 16 maj godinava trebalo da izvr{i slu`ben razgovor so Zlatanova vo svojata kancelarija vo policiskata stanica. Zlatanova bila donesena so sila vo Debar za da raboti kako prostitutka. Taa pobegnala od svoite makroa i oti{la vo policijata, kade {to trebalo da dade izjava po koja inspektorot trebalo da uapsi nekolku trgovci so belo robje od Debar. Namesto da si ja izvr{i dol`nosta, Mersovski seksualno ja zloupotrebil Zlatanova i im ja vratil na debarskite makroa, so koi o~igledno bil vo odli~ni "delovni" odnosi.

Nekolku dena potoa Zlatanova uspeala da izbega od svoite makroa i bila zaprena od policijata kaj mestoto Melni~ki Most kraj Debar. Policajcite pobarale od nea da se legitimira, no taa im rekla deka vo sebe nema dokumenti za identifikacija i deka e od Bugarija. Tie ja privele i ja odnele vo policiskata stanica vo Debar, kade {to Zlatanova objasnila deka makroata & gi zele paso{ot i site dokumenti {to gi nosela so sebe. Potoa im ja raska`ala celata prikazna za nemiliot nastan {to go do`iveala so inspektorot Xevat Mersovski. Policajcite potoa go uapsile svojot kolega i mu go predale slu~ajot na istra`niot sudija vo debarskiot Osnoven sud, koj mu izrekol merka pritvor vo traewe od 30 dena.

Pripadnik na edinicata za specijalni nameni na ARM, „Volci“, ranil so ra~na bomba dvajca svoi kolegi dodeka vr{ele voeni ve`bovni aktivnosti na poligonot Krivolak na 7 maj godinava, spored neoficijalni izvori.

Bombata eksplodirala vo neposredna blizina na dvajcata vojnici po dogovor, a nekolku {rapneli zavr{ile vo nivnite noze, od {to tie dobile te{ki povredi.

Neoficijalni izvori tvrdat deka profesionalniot vojnik ja frlil bombata kon svoite kolegi mislej}i deka taa nema da eksplodira. Po incidentot, za koj zasega ne se znae dali bil predizvikan namerno, dvajcata povredeni od poligonot Krivolak bile odneseni vo Voenata bolnica vo Skopje. Tamu vedna{ im bila izvr{ena hirur{ka intervencija i im bile sanirani povredite. Na 14 maj dvajcata raneti profesionalni vojnici bile otpu{teni od Voenata bolnica na doma{no lekuvawe.

Pripadnici na Voenata policija na ARM go pritvorile vojnikot po dogovor {to ja frlil bombata i gi povredil dvajcata svoi kolegi i sprema nego povele istraga. Nadle`nite lica vo Ministerstvoto za odbrana dosega go ~uvale ovoj incident vo najgolema tajnost.

Albanska paralelka nema da se otvori vo Bitola i vo okolnite gradovi, Prilep, Resen, Kru{evo i Demir Hisar, zaklu~eno e po ~etiri~asovnata ma~na sredba vo bitolskata gimnazija "Josip Broz Tito". Na nea u~estvuvaa ministerot za obrazovanie, Gale Galev i pretstavnicite na nastavnicite, roditelite i u~enicite od srednite u~ili{ta vo pette grada od regionot. Ministerot Galev si go zadr`a pravoto nea da ja otvori vo po{irokiot region. Najverojatno toj }e bara albanska paralelka da se otvori vo Ohrid.