Verata na{a Risjanska

SVETI APOSTOL I EVANGELIST JOVAN BOGOSLOV I SVETI ATANASIJ VELIKI

Pi{uva: axika @ivanka Filipovska

Vo tekot na ovaa nedela se proslavuvaat golemite svetiteli sveti Apostol i evangelist Jovan Bogoslov i sveti Atanasij Veliki, koi ja ispolnile celta na `ivotot i uspeale vremeto da go preto~at vo ve~nost, obezbeduvaj}i si beskraen `ivot vo ve~na i neraskinliva zaednica so Boga. Sveti Jovan Bogoslov e sin na ribarot Zavedej i Salomija, a brat na Hristoviot u~enik Jakov. Toj, zaedno so sv.ap. Petar i Jakov, prisustvuval na Preobra`enieto na Gospod Isus Hristos na Gorata Tavor. Bog go udostoil da prisustvuva i na Voskresenieto na Jairovata }erka. Toj e najverniot Hristov u~enik i drugar, koj so silna i iskrena qubov kon Nego, na Tajnata ve~era, na Veli~etvrtok, ja stavil glavata na gradite na Gospod Isus Hristos. Koga Gospod Isus Hristos bil raspnat, desno od Krstot stoela Presveta Bogorodica, a levo sv. Jovan Bogoslov. I koga umiral Bo`jiot Sin, i pokraj site bolki i stradawa od silnata qubov kon svojata majka, Presveta Bogorodica, ostavil poraka sv. Jovan Bogoslov da & bide kako sin, a taa nego kako majka. I navistina, sv. Jovan Bogoslov ja ~uval Pre~ista Deva Marija s# do nejzinoto uspenie. Go propovedal Svetoto Evangelie vo Mala Azija, ja propovedal qubovta, vr{el golemi ~uda i neobi~ni dela i so pravo se veli deka qubeniot Hristov u~enik sv. Jovan Bogoslov e stolb na Hristovata crkva. Izvr{il golemi dela vo Efes. No, neznabo{cite, od silna omraza kon nego, go vrzale i go ispratile vo Rim. Tamu, pred carot Dometijan, Svetitelot bil izlo`en na razni ma~ewa. Carot, gledaj}i deka ni najgolemiot otrov {to go ispil ne mo`e da go uni{ti, se uveril deka toj e besmrten, se ispla{il i go progonil na ostrovot Patmos. Tamu sv. Jovan Bogoslov ja {irel hristijanskata vera i ja utvrdil Hristovata crkva. Go napi{al svoeto Evangelie i Otkrovenie i so svoeto vistinsko svedo{tvo preku Svetoto Pismo ostanuva ve~no da svedo~i za vistinata. Podocna, za vreme na carot Nerv, sv. Jovan se vratil vo Efes kade {to prodol`il so svojata plodna rabota. Se upokoil na ~uden na~in. Koga imal nad sto godini, so svoite sedum u~enici izlegol nadvor od Efes, koj se nao|al vo Mala Azija, na bregot na Egejsko More. Im naredil da iskopaat grob vo vid na Krst. Potoa, Svetitelot `iv legnal vo grobot i bil pogreban. Podocna, koga vernicite go otvorile Jovanoviot grob, ne go na{le teloto. Na 8. 5/21.5 po nov kalendar, od negoviot grob izleguval siten i mirizliv prav so ~udotvorno dejstvo. Hristijanite go sobirale toj prav i so nego se lekuvale bolnite od razni bolesti. Zna~i na toj den se proslavuva ^udoto pojaveno od negoviot grob i praznikot e vostanoven vo negova ~est.

Sveti Atanasij Veliki e eden od najkorisnite lu|e vo istorijata na svetot. Na den 2.5/15.5 po nov kalendar, se praznuva Prenesuvaweto na negovite sveti mo{ti i ~udata od niv. Vsu{nost, na ovoj den, Svetitelot go ispu{til svojot duh, {to se gleda od istorijata, no i od starite slu`bi napi{ani za nego. Sv. Atanasij Veliki, Aleksandriski arhiepiskop, e roden vo Aleksandrija, koj{to toga{ bil eden od glavnite centri za obrazovanie. Poteknuva od nabo`ni roditeli. Gi izu~il site svetski nauki, a revnosno go izu~il i Svetoto Pismo, pod rakovodstvo na golemi nastavnici. Glaven duhoven tatko mu bil sveti Antonie. Skoro celiot `ivot bil progonuvan od ereticite. Bil progonuvan od carevite: Konstancie, Julijan i Valent, a bil progonuvan i od mnogu episkopi. Sveti Atanasij Veliki prisustvuval na Prviot vselenski sobor koj se odr`al vo Nikeja vo 325 godina i so svoeto u~estvo vo diskusiite na Soborot, ja formuliral najgolemata vistina. Bil glaven za{titnik na pravoslavieto vo borbata protiv eretikot Arija, bogomudro go pobedil ereti~koto u~ewe na Arija i pred site doka`al deka toa u~ewe e antihristijansko i pretstavuva satanizam. Na ovoj Sobor bil usvoen i Simbolot na verata, koj go napi{al sv. Atanasij Veliki. Celiot negov zemen `ivot bil edna stra{na borba so zlobnite klevetnici i goniteli. Se kriel vo pustini, vo razni ku}i, vo bunar, vo grob. Bil aleksandriski arhiepiskop pove}e od ~etirieset godini, no ne kontinuirano, poradi ote`natiot `ivot. Negovoto prvo progonstvo bilo od 335-337 godina. Bil progonet vo mestoto Trir, vo Galija. Negovoto vtoro progonstvo bilo od 339-346 godina, dodeka negovoto treto progonstvo bilo od 356-362 godina, koga se kriel kaj vistinska bo`ja sluginka, s# do smrtta na car Konstancie. Sv. Atanasij Veliki po ~etvrtipat bil progonet vo od 362-363 godina i vo 373 godina go ispu{til svojot duh, napu{taj}i go zlobniot svet, od koj tolku mnogu stradal, preseluvaj}i se vo Nebesnoto Carstvo, so seta svoja neizmerna qubov vo Hrista.