Vo tekot na ovaa nedela se proslavuvaat golemite svetiteli sveti Apostol i evangelist Jovan Bogoslov i sveti Atanasij Veliki, koi ja ispolnile celta na `ivotot i uspeale vremeto da go preto~at vo ve~nost, obezbeduvaj}i si beskraen `ivot vo ve~na i neraskinliva zaednica so Boga. Sveti Jovan Bogoslov e sin na ribarot Zavedej i Salomija, a brat na Hristoviot u~enik Jakov. Toj, zaedno so sv.ap. Petar i Jakov, prisustvuval na Preobra`enieto na Gospod Isus Hristos na Gorata Tavor. Bog go udostoil da prisustvuva i na Voskresenieto na Jairovata }erka. Toj e najverniot Hristov u~enik i drugar, koj so silna i iskrena qubov kon Nego, na Tajnata ve~era, na Veli~etvrtok, ja stavil glavata na gradite na Gospod Isus Hristos. Koga Gospod Isus Hristos bil raspnat, desno od Krstot stoela Presveta Bogorodica, a levo sv. Jovan Bogoslov. I koga umiral Bo`jiot Sin, i pokraj site bolki i stradawa od silnata qubov kon svojata majka, Presveta Bogorodica, ostavil poraka sv. Jovan Bogoslov da & bide kako sin, a taa nego kako majka. I navistina, sv. Jovan Bogoslov ja ~uval Pre~ista Deva Marija s# do nejzinoto uspenie. Go propovedal Svetoto Evangelie vo Mala Azija, ja propovedal qubovta, vr{el golemi ~uda i neobi~ni dela i so pravo se veli deka qubeniot Hristov u~enik sv. Jovan Bogoslov e stolb na Hristovata crkva. Izvr{il golemi dela vo Efes. No, neznabo{cite, od silna omraza kon nego, go vrzale i go ispratile vo Rim. Tamu, pred carot Dometijan, Svetitelot bil izlo`en na razni ma~ewa. Carot, gledaj}i deka ni najgolemiot otrov {to go ispil ne mo`e da go uni{ti, se uveril deka toj e besmrten, se ispla{il i go progonil na ostrovot Patmos. Tamu sv. Jovan Bogoslov ja {irel hristijanskata vera i ja utvrdil Hristovata crkva. Go napi{al svoeto Evangelie i Otkrovenie i so svoeto vistinsko svedo{tvo preku Svetoto Pismo ostanuva ve~no da svedo~i za vistinata. Podocna, za vreme na carot Nerv, sv. Jovan se vratil vo Efes kade {to prodol`il so svojata plodna rabota. Se upokoil na ~uden na~in. Koga imal nad sto godini, so svoite sedum u~enici izlegol nadvor od Efes, koj se nao|al vo Mala Azija, na bregot na Egejsko More. Im naredil da iskopaat grob vo vid na Krst. Potoa, Svetitelot `iv legnal vo grobot i bil pogreban. Podocna, koga vernicite go otvorile Jovanoviot grob, ne go na{le teloto. Na 8. 5/21.5 po nov kalendar, od negoviot grob izleguval siten i mirizliv prav so ~udotvorno dejstvo. Hristijanite go sobirale toj prav i so nego se lekuvale bolnite od razni bolesti. Zna~i na toj den se proslavuva ^udoto pojaveno od negoviot grob i praznikot e vostanoven vo negova ~est.