Istorijata ne e samo minato

MAKEDONCITE I EVREITE VO SVETATA ZEMJA!

Pi{uva: Aleksandar DONSKI

  • Vo Svetata zemja, Makedoncite i Evreite i vo vremeto na Isus Hristos si gi nosele imiwata od sopstveniot postar onomastikon.
  • Nekoi Evrei gi prifa}ale makedonskite li~ni imiwa!

Vo spisokot na li~nosti spomnati vo Biblijata, vo delata na Josif Flavij i vo `itijata na ranohristijanskite svetiteli, koi nosele imiwa od postariot makedonski onomastikon, }e vidime deka za najgolem broj od niv postojat decidni dokazi ili silni indicii deka tie i navistina bile etni~ki Makedonci, iako ima i retki isklu~oci!

Artem Ime na eden od sedumte sveti propovednici so neutvrdeno etni~ko poteklo. Toj bil episkop vo makedonskiot maloaziski grad Listra.

Polikarp Ime na eden od sedumte sveti propovednici so neutvrdeno etni~ko poteklo.

Ignat (episkop vo makedonskiot maloaziski grad Antiohija) Ime na eden od sedumte sveti propovednici so neutvrdeno etni~ko poteklo.

Ostanati imiwa Ovde }e navedeme nekolku imiwa, za koi ne mo`e da se ka`e deka bile ~esti kaj anti~kite Makedonci, iako imaat balkansko poteklo. Taka, na primer, ovde e imeto Geront kako ime na nekoj Atiwanin, koj bil ispraten od Antioh IV za da ja {iri helenizacijata(Vtora Mak. 6). Vo Prvoto poslanie do Korintjanite, spomnati se u{te dve imiwa na Grci od Korint. Toa se imiwata: Fortunat i Ahaik. Ponatamu, ovde se i imiwata: Gene, Apolonie, Demofon i Eronim - upravnici na dinastijata Selevkidi, koi i po sklu~eniot mir so Evreite, pak im pravele problemi na Evreite (Vtora Mak. 12). Te{ko e da se utvrdi koj od niv bil Makedonec, a koj Grk. Ovde sekako treba da gi spomneme i imiwata na evrejskite vojskovoditeli Dositej i Sosipater (Vtora Mak, 12). Tie bile lojalni vojskovoditeli na evrejskiot buntovnik Juda Makavej. Od nivnite imiwa so o~igleden balkanski koren, isto taka mo`eme da pretpostavime deka, ili se raboti za Evrei, koi kojznae od koi pri~ini nosele tu|i imiwa, ili pak za judaizirani Makedonci, koi si ja branele svojata nova veroispoved - judaizmot, no si gi zadr`ale svoite makedonski imiwa. Takov e slu~ajot i so licata Andronik i Teodosie za koi Flavij (Antiquitites... XIII, 6, 4) pi{uva deka bile "Evrei", koi `iveele vo Aleksandrija.

Flavij gi spomenuva i: Simon, sin na Dositej; Apolonie, sin na Aleksandar i Diodor, sin na Jason, koi bile evrejski emisari od vremeto na nezavisnata evrejska dr`ava na ~elo so Jovan Hirkan (Antiquitites... XIII, 9, 2). Toj gi spomenuva i ambasadorite na Hirkan: Lizimah, sin na Pavsanij; Aleksandar, sin na Teodor; Patroklo, sin na Heres i Jonatan, sin na Onija (Antiquitites... XIV, 9, 10). Na prv pogled izgleda deka ova se Evrei so imiwa od makedonskiot onomastikon, no Flavij ne pi{uva decidno deka tie bile Evrei, tuku deka bile "emisari, isprateni od narodot na Evreite". Vo prodol`enie }e vidime deka postoi golema verojatnost deka tie bile judaizirani Makedonci, posebno ako se znae deka Jovan Hirkan sprovel golema judaizacija na nejudejskoto naselenie vo Svetata zemja, koe potpadnalo pod negova vlast. Isto taka mo`no e i da bile Makedonci (ili Grci) helenisti, zatoa {to vo evrejskata dr`ava nemalo decidna podelba po religioznata opredelba, tuku deka bliski lu|e na Evreite. Makavei bile i mnogu helenisti, isto kako {to i vo vojskata na Makedoncite Selevkidi imalo evrejski (judejski) platenici.

Od ova vreme e i li~nosta po ime Antigon (koe ime e poznato i vo postariot makedonski onomastikon). Antigon bil posledniot vladetel na nezavisnata evrejska dr`ava od dinastijata na Makaveite.

Evrei so makedonski imiwa

Pred da pomineme na zaklu~ocite od ovoj pregled, predlagam da dademe i odgovor na pra{aweto: zo{to gi upotrebuvam terminite "Evrein so makedonsko ime" i "judaiziran Makedonec"?

Iako Makedoncite i Evreite glavno `iveele kako odvoeni kompaktni etnokulturni celini, dolgovekovnoto zaedni~ko `iveewe napravilo da se pojavat (iako ne mnogu ~esto) slu~aevi na zaemno prifa}awe na tu|ata kultura. Poradi seto ova, gledano od kulturen aspekt, se pojavile dve novi kategorii na lu|e:

a) Helenizirani Evrei Toa bile etni~ki Evrei, koi ja prifatile helenizacijata (za {to ve}e pi{uvavme). Nekoi od niv duri i si gi zadr`ale svoite evrejski imiwa, a nekoi prifatile i helenisti~ki (makedonski i gr~ki) li~ni imiwa.

b) Judaizirani Makedonci (i pripadnici na drugite neevrejski zaednici). Ovde pak stanuva zbor za obraten proces, t.e. za Makedonci i za Grci, koi se otka`ale od helenisti~kata kultura i go prifatile judaizmot. Postoeweto na ovaa kategorija lu|e e spomnato i vo Biblijata, konkretno vo Delata apostolski (2,11). Tamu se spomnati Evreite (judejcite) i onie koi "ja prifatile judejskata vera". Zna~i, imalo i pripadnici od drugi narodi, koi go prifatile judaizmot, isto kako {to imalo i Evrei koi ja prifatile helenizacijata. Ve}e spomnavme deka evrejskiot voda~ Jovan Hirkan judaiziral izvesen broj Makedonci i Grci. Vo Evangelieto po Jovan (12,20), spomnati se nekoi "Grci", koi bile da se poklonat vo Hramot na evrejskiot praznik. Dali tie bile judaizirani Grci, ili pak za Grci - pripadnici na helenisti~kata kultura, koi samo gi po~ituvale evrejskite praznici? Sekako deka toa ne mo`e da se utvrdi.

A, sega da se vratime na zaklu~ocite od gorenavedeniot pregled. Kako rezultat na pregledot na li~nite imiwa od gorenavedenite izvori (Biblijata, delata na Josif Flavij, `itijata na ranohristijanskite svetiteli, no i drugi izvori), mo`eme da gi doneseme slednive zaklu~oci:

1. Ne sretnav primeri na Evrei koi nosele li~ni imiwa od makedonskiot (helenisti~kiot) onomastikon pred sredinata na 2 vek pred Hrista, t.e. pred prisilnata helenizacija {to im bila nametnata od strana na makedonskiot vladetel Antioh IV. Zna~i, vo periodot od zazemaweto na Svetata zemja od strana na Aleksandar Makedonski (4 vek pred Hrista), pa s# do sredinata na 2 vek pred Hrista (vremeto na Antioh IV), Evreite glavno si nosele evrejski li~ni imiwa, poznati u{te od nivnata postara istorija. Makedoncite i Grcite, pak, koi `iveele vo Svetata zemja vo ovoj period si gi zadr`ale svoite li~ni imiwa, iako `iveele zaedno so Evreite ve}e re~isi dveste godini.

2. Za prvpat poedine~no prifa}awe na helenisti~ki imiwa od strana na Evreite se slu~ilo tokmu vo vremeto na Makedonecot Antioh IV. Ova se slu~ilo poradi prisilnata helenizacija {to toj im ja nametnal na Evreite. Iako Evreite vedna{ krenale vostanie protiv nego, sepak izvesen broj od niv podlegnale na helenizacijata. Na ovie Evrei im bile smeneti li~nite imiwa. Ve}e spomnavme deka visokiot evrejski sve{tenik Isus go dobil helenisti~koto ime Jason. Vakov bil slu~ajot i so drugi Evrei, koi sakale ili ne, morale da si gi smenat evrejskite imiwa so helenisti~ki. Vo vrska so ova, Flavij pi{uva:

"Isus si go smeni imeto vo Jason, a Onija be{e nare~en Menelaj" (Antiquities XII, 12,5).

Vo ovaa pojava nema ni{to ~udno i toa se slu~uva i denes vo slu~aevite na prisilno menuvawe na nacionalnosta ili na veroispovedta. Znaeme deka vo ponovo vreme, na sli~en na~in na Makedoncite vo Grcija im se smeneti li~nite imiwa; ponatamu na Turcite vo Bugarija isto taka im bea prisilno smeneti imiwata za vreme na diktatorot Todor @ivkov, pa taka Asan stanuva{e Asen; Naim stanuva{e Naum itn. Vakvi slu~ai ima u{te mnogu vo istorijata. Zna~i, tokmu od vremeto na Antioh IV po~nale da se javuvaat prvite Evrei so helenisti~ki imiwa, koi iako otprvin sosila im bile nametnuvani ostanale vo semejnata tradicija, na nekoi od niv duri i vo vremeto koga tie se oslobodile od Makedoncite i sozdale svoja nezavisna dr`ava. Sepak, navedovme svedo{tva deka ovoj proces bil minoren vo odnos na ogromnoto mnozinstvo Evrei, koi i natamu si ostanale pripadnici na judaizmot, ~uvaj}i si gi imiwata od sopstveniot postar evrejski onomastikon.

Zna~i, prifa}aweto na helenisti~kite imiwa od strana na mal broj Evrei ne go pomatuva vpe~atokot deka ogromniot broj Evrei i natamu si nosele evrejski imiwa i vo vremeto na Antioh IV, a sekako i mnogu podocna. I Flavij vo svoite dela spomnuva ogromen broj Evrei od vremeto okolu ra|aweto na Isus Hristos (no i podocna), koi nosele ~isti evrejski imiwa i ~ij spisok mislam deka nema potreba da go prilo`uvame.

3. Po sozdavaweto na nezavisnata evrejska dr`ava i po pro{iruvaweto na nejzinata teritorija vo oblastite kade {to `iveele Makedoncite se javil obraten proces. Imeno, sega Evreite po~nale da gi judaiziraat Makedoncite helenisti, pa ni{to ~udno nekoi od podocna spomenatite "Evrei", kaj koi s# u{te se sre}avaat helenisti~ki imiwa, vsu{nost da bile potomci na judaiziranite Makedonci ili Grci.

4. Sepak, od prilo`eniot pregled na makedonskite (helenisti~ki, balkanski) li~ni imiwa, spomnati vo delata {to gi razgledavme, jasno se gleda deka vo vremeto od zavojuvaweto na Svetata zemja od Makedoncite, pa s# do doa|aweto na Rimjanite, s# u{te najgolemiot del od Makedoncite si nosele li~ni imiwa od postariot makedonski onomastikon, dodeka Evreite (i pokraj nezna~itelnoto prifa}awe na helenisti~kite imiwa), s# u{te glavno si nosele imiwa od postariot evrejski onomastikon. Nekade primerite vo potkrepa na ovoj zaklu~ok se duri i drasti~ni. Taka, na primer, vidovme deka od dvaeset i dve poznati li~nosti od tie vremiwa, koi go nosele anti~komakedonskoto ime Ptolemej (a koi direktno ili indirektno na nekoj na~in bile povrzani so nastanite vo Svetata zemja), duri za devetnaeset so sigurnost se znae deka bile etni~ki Makedonci. Eden bil Grk, a na dvajca ne mo`e da im se utvrdi potekloto. Taka e i so drugite imiwa, koi gi imalo vo postariot anti~komakedonski onomastikon, a koi se sre}avaat kako imiwa na `iteli vo i okolu Svetata zemja od vremeto na vladeeweto na Makedoncite so ovaa oblast, no i podocna.

Vo prviot vek pred Hrista, na scenata stapuvaat i Rimjanite, koi barem vo prviot vek od nivnoto vladeewe, nosele li~ni imiwa od sopstveniot onomastion.

5. Ve}e kon krajot na prviot vek po Hrista doa|a do zna~itelno, ako ne i celosno me{awe na helenisti~kiot, evrejskiot i rimskiot onomastikon vo Svetata zemja. Taka, vo ova vreme ve}e se sre}avaat Evrei so rimski imiwa, Rimjani so makedonski (helenisti~ki) imiwa, Makedonci so evrejski li~ni imiwa i sl. Kon ova me{awe svoj prilog dalo i hristijanstvoto, koe bilo univerzalno za site narodi. Vo slednite vekovi ovaa pojava dominira vo onomastikonite na spomenative narodi.

Sekoj narod si gi ~uva svoite imiwa

Ovde treba da gi spomneme i retkite me{ani makedonsko-gr~ko-evrejski brakovi, ~ii potomci ili prio|ale kon judaizmot, ili kon helenisti~kata veroispoved. Mo`ebi i na toj na~in mo`at da se objasnat nekolkute slu~ai na imiwa od evrejskiot i od makedonskiot onomastikon, koi se sre}avaat vo edno isto semejstvo (Aleksandar, sin na Simon i sl.). Sepak ovaa pojava bila retka vo sporedba so ona {to go utvrdivme od prethodno navedeniot pregled, spored koj, Makedoncite i Evreite i vo Isusovo vreme i natamu glavno si nosele li~ni imiwa od sopstveniot onomastikon. Ova prakti~no zna~i deka (i pokraj pomalite isklu~oci) najgolemiot broj istoriski (bibliski) li~nosti od vremeto okolu dejstvuvaweto na Isus, koi nosele li~ni imiwa od postariot makedonski onomastikon, najverojatno, i navistina bile Makedonci.

Koga sme kaj neguvaweto na li~nite imiwa kaj sekoj oddelen etnikum od toa vreme, treba da gi spomneme i arapskite li~ni imiwa: Jamlik, Zabidel (Prva Mak, 11), Areta (Vtora Mak, 5), Oboda (Antiquities XVI, 7,6), Nakeb, Silej i drugi, za koi so sigurnost se znae deka gi nosele Arapi. Ponatamu, ovde se i imiwata od onomastikonot na Rimjanite, koi se spomnati kako imiwa {to isklu~ivo gi nosele Rimjanite, posebno vo prvite decenii od nivnoto vladeewe so Svetata zemja.

Zna~i, i pokraj pojavata na me{awe na kulturite, vo Isusovo vreme (barem spored najzna~ajnite narativni izvori od toa vreme) i natamu sekoj etnikum voglavno si gi neguval imiwata od sopstveniot postar onomastikon. Najgolemiot broj Arapi nosele arapski li~ni imiwa, najgolemiot broj Evrei nosele evrejski li~ni imiwa, Rimjanite vo ova vreme nosele isklu~ivo li~ni imiwa od sopstveniot onomastikon, a takov bil slu~ajot i so Makedoncite (no i so Grcite), koi isto taka nosele imiwa od sopstveniot onomastikon.

(Prodol`uva)