RAS^EKOR

Kaj nas postoi dlaboko vsadena uverenost, {to ne e sosema bez osnova, deka pravata na pripadnicite na nacionalnostite vo Makedonija se duri i na ona {to e opredeleno so me|unarodnite prava i politi~ki normi. Nie toa postojano gi istaknuvame, kako vo zemjava, taka i vo stranstvo. Vo svoe vreme duri predlo`ivme soodvetni me|unarodni organizacii da napravat sporedbena studija za sostojbite na nacionalnite malcinstva vo na{iot region i po{iroko, uvereni deka taa }e gi potvrdi na{ite visoki malcinski standardi. Od ova bi trebalo da proizleze zaklu~ok deka nikoj odnadvor ne treba da go boli glavata poradi malcinskite sostojbi vo na{ava zemja. Naprotiv, me|unarodnata zaednica treba Makedonija da ja istaknuva kako primer za primena na ovoj del od me|unarodnoto pravo.

Rabotite, me|utoa nitu bile, nitu se takvi. Eve, ve}e so godini, me|unarodnata zaednica ne prestanuva da iska`uva zagri`enost, pred s# poradi sostojbata so nacionalnostite vo Makedonija. Ni doa|ale i s# u{te ni doa|aat nejzini pretstavnici (Arens, Mazovjecki, Ren, [tul i koj s# ne) so zada~a da se spre~i natamo{noto vlo{uvawe na me|uetni~kite odnosi vo zemjata. Nekoi od niv duri izleguvale pred Vladata so preporaka kako da se nadmine ovoj na{ problem.

Ras~ekorot e o~igleden, {to zna~i deka ne{to ne e v red, ili so nas ili so me|unarodnata zaednica. Zo{to taa e postojano kaj nas, ako pravata na nacionalnostite se na tolku visoko nivo? Odnosno, zo{to ne ispra}a svoi pretstavnici i vo zemji kade {to malcinstvata nemaat re~isi nikakvi prava, kako, na primer, makedonskite malcinstva vo sosednite zemji? Kako {to rekov, mislam deka problemot e kaj nas. Toj se sostoi vo toa {to nam ne ni e sosema jasno deka me|unarodnata zaednica, ostavena pred s# od politi~ki organizacii, malcinskata problematika ja gleda re~isi isklu~ivo kako politi~ko-bezbednosna. Niv gi interesira samo toa dali nacionalnite malcinstva ja zagrozuvaat politi~kata stabilnost na zemjite, a voop{to ne gi interesiraat onie zemji kade {to nacionalnite malcinstva ne sozdavaat krizni situacii, opasnost od sudiri i upotreba na sila i zagrozuvawe na mirot i bezbednosta na zemjata i po{irokiot region. Takva e su{tinata na mandatite {to politi~kite organizacii kako Obedineti nacii, Organizacijata za bezbednost i sorabotka na Evropa (OBSE) im gi davaat na svoite pretstavnici.

Da go zememe, kako primer, g. Maks van der [tul, visok komesar za nacionalni malcinstva na OBSE. Negovata zada~a ne e da se zanimava so pravata na pripadnicite na nacionalnite malcinstva vo Evropa, da sledi dali i kako tie prava se primenuvaat vo oddelnite zemji, odnosno dali i kako se primenuvaat me|unarodnite normi. Negoviot mandat e kristalno jasen: toj gi posetuva onie zemji za koi OBSE ima informacii deka postojat ili se razvivaat odredeni zategnatosti pome|u nekoe nacionalno malcinstvo i soodvetna vlada, zategnatosti {to mo`at da dovedat do poseriozni sudiri ili upotreba na sila na ednata ili na dvete strani. Negova osnovna zada~a e takviot mo`en sudir ili da se spre~i ili da se namali, odnosno preku posreduva~ki razgovori so dvete strani, da se iznajdat soodvetni re{enija na sudirot. Vo dokumentot na OBSE za mandatot na visokiot komesar podebno se akcentiraat izrazite kako "rano predupreduvawe", "preventivna akcija" i sli~no. Samiot Van der [tul vo edna svoja izjava ima re~eno deka toj se zanimava "so situacii kade {to postoi mo`nost da se razvijat vo krizi, vklu~uvaj}i voeni sudiri".

Zna~i, me|unarodnata zaednica sostojbite so malcinstvata fakti~ki gi deli vo dve grupi. Vo prvata grupa spa|aat ovie slu~ai kade {to postojat krizni razliki pome|u odredeni malcinstva i vladi, bez ogled na toa dali malcinstvata gi imaat na raspolagawe site mo`ni prava. Vo vtorata grupa vleguvaat onie malcinski situacii {to ne predizvikuvaat nikakvi opasnosti za stabilnosta i bezbednosta na soodvetnata dr`ava, duri i bez ogled na toa dali dr`avata voop{to gi priznava malcinstvata i nivnite prava. Vpro~em, treba da e poznato deka me|unarodnite instrumenti za pravata na nacionalnite malcinstva se taka sostaveni {to ostavaat golem prostor ne samo za nivnoto zakonsko nepriznavawe, tuku i za ograni~uvawe na nivnite prava.

Kako politi~ko telo, zainteresirano pred s# za mirot i bezbednosta vo svetot, me|unarodnata zaednica se zanimava, glavno so prvata grupa slu~ai i samo vo taa grupa intervenira, posreduva, bara i nudi re{enija i sli~no. [to se odnesuva do vtorata grupa slu~ai, me|unarodnata zaednica nema re~isi nikakov politi~ki interes, tuku mo`nite problemi ili `albi na pripadnicite na malcinstvata gi ostava da se re{avaat niz razni pravni i drugi proceduri ili vo samata zemja ili vo postojnite organi na me|unarodnite vladini organizacii (na primer Sudot za ~ovekovi prava na Sovetot na Evropa i dr.)

Kaj nas, za `al, vakviot politi~ko-bezbednosen pristap na me|unarodnata zaednica kon malcinskata problematika, inaku sosema opravdan, nikako da bide sfaten i prifaten. Seta ovaa problematika nie ja stavame vo eden ko{, pa duri & se lutime na me|unarodnata zaednica {to ima dva razli~ni pristapa kon pravata na malcinstvata. Duri, se govori za nekakva diskriminacija kon nas, {to e samo potvrda deka s# u{te `iveeme so otsustvo na realno sogleduvawe na rabotite kaj nas i okolu nas.

Site {to doa|ale dosega kaj nas, doa|ale glavno poradi predhodnata procena deka brojnite barawa i aktivnosti na pripadnicite na albanskata nacionalnost i nivnoto neprifa}awe od strana na makedonskite vlasti pretstavuvaat re~isi edinstvena seriozna zakana za mirot i bezbednosta na Makedonija. Takvata procena ne samo {to prodol`uva da se odr`uva vo me|unarodnite politi~ki organi, tuku oddelni analiti~ari ne se vozdr`uvaat da iska`uvaat krajno zagri`uva~ki predviduvawa za izlezot od ovaa sostojba. Ne treba da se isklu~i mo`nosta tokmu ovoj problem da bide vklu~en i za postignuvawe spogodba za stabilizacija i asocijacija so Evropskata unija.

Mislam deka ne e v red ovaa temna strana na na{ata stvarnost da se povrzuva samo so postojnite me|unarodni standardi za pravata na malcinstvata, da se sporeduva ili da se pravat obidi za nejzino izedna~uvawe ili re{avawe, na primer, so sostojbata na makedonskoto malcinstvo vo Albanija, da se bara me|unarodnite posrednici, kako {to doa|aat kaj nas, da gi posetuvaat i zemjite kade {to postojat makedonski malcinstva itn. Vakviot pristap kon na{iot golem problem so albanskata nacionalnost, {to mnogu se razlikuva od pristapot na me|unarodnata zaednica, mo`e da ima i ima odredena poddr{ka vo na{ata javnost. Me|utoa, vo osnova se raboti za na{a samoizmama, za neproduktiven obid eden mo{ne seriozen bezbednosen problem da se sveduva samo na me|unarodnite malcinski prava. Ako toa ne go pravi svetot, zo{to nie da go pravime toa?