Delegacijata od zbratimeniot grad Nirnberg {to ja predvodi gradona~alnikot na Nirnberg, Ludvig [olc, ima{e tridnevna poseta na Skopje.

Spored programata, za denes e najaven priem kaj gradona~alnikot na Skopje, Risto Penov. Predvidena e poseta na iskopinite "Skupi", kako i na parkot vo skopskata naselba ^air, kade {to treba da se utvrdi prostor na koj gradot Nirnberg }e izgradi detsko igrali{te.

Za vreme na posetata na delegacijata od Nirnberg na Republika Makedonija, be{e potpi{an Dogovor za sorabotka me|u gradot Nirnberg i gradot Skopje vo oblasta na mentalnoto zdravje, po inicijativa na Svetskata zdravstvena organizacija.

Dvajca ohridski malostopanstvenici, sopstvenici na sto~arskite farmi "Roil - Ohrid" i "Agrokop - Mo{a", minatiot vikend dobija 44 grla visokoproduktivni kravi od holandskata sorta "hol{tajn".

Sredstvata, vo visina od 150 iljadi germanski marki, se obezbedeni od Agencijata za obnova i razvoj na Republika Makedonija, koja zapo~na da gi realizira sklu~enite dogovori.

Agencijata za obnova i razvoj, vo naredniot period, akcentot }e go stavi na realizacija na dogovorite za osnovni i obrtni sredstva, odnosno za kreditirawe na industriskoto proizvodstvo.

Vo organizacija na Me|unarodniot komitet na Crveniot krst, vo Ohrid, se odr`a rabotilnica na tema "Promocija na humanitarni vrednosti".

Na rabotilnicata, koja be{e osma po red i posledna vo ovaa u~ebna godina, u~estvuvaa 50-tina u~enici od osnovnite i srednite u~ili{ta od Republika Makedonija.

Po povod 2000-godi{ninata od hristijanstvoto i od ra|aweto na Isus Hristos, na 16 maj, vo manastirot "Sveti Atanasij", vo Le{ok, e odr`an crkovno - naroden sobir.

Po ovoj povod, sveta patronska arhijerejska liturgija otslu`i Mitropolitot Polo{ko - kumanovski gospodin Kiril.

Povod za ovaa proslava vo spomenatoto manastirsko svetili{te be{e i tradicionalnoto odbele`uvawe na pravoslavniot praznik leten Sveti Atanasij.

Delegacija na Ministerstvoto za iseleni{tvo na Republika Makedonija, predvodena od ministerot Martin Trenevski, a vo ~ij sostav se i potsekretarot Risto [anev i pomo{nikot-minister, Tanas Vra`inovski, be{e vo tridnevna poseta na Republika Polska.

Posetata se realizira na pokana na dr`avniot potsekretar vo polskoto Ministerstvo za nadvore{ni raboti, Radoslav [ikorski, i pretsedatelot na Maticata na iselenici na Polska, profesor And`ej Stelmahovski.

Pokraj sredbite vo Ministerstvoto za nadvore{ni raboti i Maticata na iselenicite na Polska, predvidena e i sredba so Makedoncite koi `iveat vo ovaa dr`ava, kako i poseta na koncentracioniot logor "Treblinka", kade {to be{e oddadena po~it i polo`en venec na nad 7.000 makedonski Evrei, koi gi zagubija svoite `ivoti vo ovoj koncentracionen logor.

Slovene~kata farmacevtska kompanija "Lek" vo Skopje go otvori Delovniot centar za Jugoisto~na Evropa (JIE), edna od najva`nite investicii na Kompanijata vo poslednive godini koja iznesuva 6, 74 milioni germanski marki.

Po toj povod, na odr`anata pres - konferencija, pretsedatelot na Upravniot odbor na "Lek" - Qubqana g. Metod Dragowa istakna deka po 10 godini od osamostojuvaweto na Slovenija i Makedonija "stopanskata sorabotka me|u dvete dr`avi gi nadminuva ramkite na klasi~nata trgovska sorabotka". Toj poso~i deka so realizacijata na proektot "Lek" uspe{no ja realizira strate{kata opredelba za pribli`uvawe na pazarite na zemjite od JIE, poto~no na pazarite vo Bugarija, SR Jugoslavija, Albanija i delumno Romanija.

Vo prisustvo na makedonskiot i bugarskiot pretsedatel, Boris Trajkovski i Petar Stojanov, potpretsedatelot vo Vladata na Republika Makedonija i minister za vnatre{ni raboti Dosta Dimovska i nejziniot bugarski kolega Emanuel Jordanov, potpi{aa Spogodba za ~uvawe, odr`uvawe i za obele`uvawe na grani~nata linija na makedonsko - bugarskata granica, kako i Dogovor za merki za spre~uvawe i re{avawe na grani~nite incidenti.

Ministrite za kultura Quben Paunovski, za obrazovanie Gale Galev, za pravda Xevdet Nasufi, za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo Marjan \or~ev i za stopanstvo Borko Andreev, so svoite bugarski kolegi potpi{aa dogovori za sorabotka vo oblasta na kulturata, sorabotka na poleto na obrazovanieto i naukata, za pravna pomo{, za sorabotka vo oblasta na turizmot, za sorabotka na poleto na meteorologijata, standardizacijata i akreditacijata, kako i dve spogodbi vo oblasta na zemjodelstvoto: veterinarno - sanitarna konvencija i dogovor za karantin i za{tita na rastenijata.

O d 15 maj vo pretpladnevnite ~asovi Rafinarijata „Okta“ ja namalila isporakata na nafta na site benziski pumpi na „Makpetrol“, poradi {to e mo`no vo niv da dojde do nedostig, soop{ti Slu`bata za informirawe na najgolemiot makedonski distributer na nafteni derivati.
Pri~inite poradi koi e donesena taa odluka zasega se nepoznati. Vo Slu`bata za informirawe na „Makpetrol“ velat deka ako prodol`i taa „politika“ na „Okta“, za kratko vreme }e se javi nedostig od site nafteni derivati niz zemjava, a toa mo`e da predizvika golem haos vo snabduvaweto na gra|anite i stopanstvoto.

Demokratska alternativa najavuva deka ako pretsedatelot Boris Trajkovski i ponatamu odbiva da gi primi akreditivnite pisma od tajvanskiot ambasador, toj mo`e da se soo~i so impi~ment. Alternativcite smetaat deka so toa {to go odlo`uva primaweto na akreditivite od Tajvan, Trajkovski vr{i revizija na nadvore{nata politika, {to e grubo prekr{uvawe na Ustavot {to mo`e da se sankcionira preku Ustavniot sud i procedura za impi~ment.

Alternativcite tvrdat deka spored Ustavot, nadvore{ata politika ja kreira Vladata, a ja potvrduva Sobranieto, {to vo slu~ajot so Tajvan e ve}e napraveno. Spored niv, pretsedatelot Trajkovski so toa {to go odlo`uva primaweto na akreditivite i javno izjavuva deka ja ocenuva opravdanosta na proektot Tajvan, vr{i revizija na nadvore{nata politika na Vladata i dejstvuva sprotivno na zaklu~ocite na Sobranieto. Spored Ustavot, pretsedatelot na dr`avata nema nadle`nost da vr{i revizija na nadvore{nata politika na Vladata, pa ottuka, velat alternativcite, Trajkovski go prekr{uva Ustavot i predizvikuva ustavna kriza. Demokratska alternativa se zakanuva deka ako prodol`i Trajkovski da go prekr{uva Ustavot, tie }e pokrenat procedura pred Ustavniot sud, koj po slu`bena dol`nost bi po~nal procedura za utvrduvawe na odgovornosta na pretsedatelot.

Ustavot predviduva samo dva mehanizma za po~nuvawe procedura za impi~ment na {efot na dr`avata. Prviot e da se ispituva negovata delovna sposobnost, a vtoriot e za prekr{uvawe na Ustavot i zakonite vo vr{eweto na svoite prava i dol`nosti. Postapka za utvrduvawe odgovornost na pretsedatelot pokrenuva Sobranieto so dvotretinsko mnozinstvo, a za odgovornosta re{ava Ustavniot sud. Spored ~len 87 od Ustavot, „ako Ustavniot sud utvrdi odgovornost na pretsedatelot, funkcijata mu prestanuva po sila na Ustavot“.

Vakvite najavi na DA sleduvaat po minatonedelnoto ultimativno pismo od nivnata prateni~ka grupa upateno do Trajkovski, vo koe tie baraat vo rok od edna nedela toj da gi ka`e svoite stavovi vo vrska so akreditivite od Tajvan. Pretsedatelot odgovori samo deka „nema da dozvoli nikoj da mu se me{a vo donesuvaweto na odlukite“.

Sudijata Todor Mitrov (61) od Osnovniot sud vo Kavadarci, denovive bil osomni~en od policijata deka vo 1998 i 1999 godina ~etiripati storil zloupotreba na slu`benata dol`nost i na ovlastuvawata, bidej}i so falsifikuvawe na isprava o{tetil nekolku stranki vo sudski procesi.

Spored MVR, sudijata Mitrov na 21 april 1998 godina, vo gra|anski spor zel izjavi na svedoci. Po negova naredba, daktilografkata vo sudskiot zapisnik ostavila prazno mesto, vo koe podocna bila vmetnata izjava na svedok {to voop{to ne bil soslu{an. Na 9 septemvri lani, vo drug gra|anski sudski spor, na krajot od iskazot na o{tetenata stranka & naredil na daktilografkata da ja vpi{e re~enicata „istaknuvam prigovor na zastarenost“. Drugite dva slu~aja - zloupotreba na slu`bena dol`nost i falsifikuvawe ispravi, osomni~eniot sudija gi storil na 15 juli i 29 septemvri lani, pri izrekuvawe presudi. Toj vo sudskiot zapisnik vnel imiwa na dva sudski porotnika {to voop{to ne prisustvuvale na sudewata.

Kavadare~kite policajci gi odnele somnitelnite sudski zapisnici na grafolo{ka ekspertiza. Od ve{ta~eweto vrz dokumentite bilo utvrdeno deka, navistina, odredeni re~enici vo zapisnicite bile dopolnitelno vpi{uvani.