Verata na{a Risjanska

SVETI VELIKOMA^ENIK GEORGIJ - \UR\OVDEN

Pi{uva: axika @ivanka FILIPOVSKA

Denovive, Makedonskata pravoslavna crkva najsve~eno go proslavi praznikot na golemiot svetitel, Sveti Velikoma~enik Georgij Pobedonosec. Se raduva na negovata pobeda nad zloto, na negovata ve~nost koja zapo~na ovde vo vremeniot `ivot, to~no na 23 april po star kalendar, koga toa juna~ko srce, po golemi stradawa, bilo pose~eno so me~ od satanskite race na neznabo`ec, a od Boga oven~an so venec na slavata vo trista i tretata godina. Se rodil vo Kapadokija, oblast vo Mala Azija. Bil sin na nabo`ni i bogati roditeli. Tatko mu postradal kako ma~enik zaradi verata vo Hrista, i sv. Georgij u{te kako dete ostanal sira~e, bez tatko. Toga{ majkata so maliot Georgij se preselila vo svojata rodna zemja, Palestina, kade {to imala golem imot. Sveti Georgij izrasnal vo mnogu ubavo, hrabro mom~e i oti{ol vo vojska. Bil na slu`ba kaj carot Dioklecijan, kade {to na svoja 20-godi{na vozrast, dobil visok ~in sli~en na polkovnik. Toga{ po~inala negovata majka. Carot Dioklecijan go obnovil goneweto protiv hristijanite i naredil tie da bidat frleni vo zatvor, ma~eni i krvni~ki ubivani. Od zatvor bile oslobodeni razbojnicite, ubijcite i razvratnicite. Bezbo`niot car i idolopoklonik Dioklecijan, caruval vo Rimskoto carstvo od 284-305 god. Mladiot, mudar i nabo`en sv. Georgij znae{e deka so Hristovoto Voskresenie, vratata na ve~nosta e zasekoga{ otvorena. Znae{e deka vo toj besmislen zemen `ivot, poln so nepravdi i bezzakonija od onie "koi se odredeni da upravuvaat po dobrite i pravedni zakoni", SAMO VE^NOSTA, MO@E DA I DADE SMISLA NA SEKOJA BESMISLA VO TOJ PRIVREMEN @IVOT. Go izbral patot {to vodi kon besmrtnost preku Hrista. Sv. vm~. Georgij, pred smrtta, ostavil pismen dokument, imotot vo Palestina da se razdeli na siroma{ni, a robovite koi{to bile kaj nego gi oslobodil i im daril sloboda. Go podelil zlatoto, srebroto i s# {to imal. Ne mo`ej}i da ja podnese nepravdata, hrabro zastanal pred carot, pred ne~esnite knezovi i senatori, za da svedo~i za vistinata i gi izvestil deka i toj e hristijanin.

"Sluga sum na Hristos, mojot Bog... Do koga }e gi gonite i ma~ite tie nevini lu|e i primoruvate na va{eto bezumno bezbo`je. Idolite va{i ne se bogovi, ne se! Hristos e edinstveniot Bog!"

Sveti Georgij se otka`al od vojni~ka slava i ~est na svojot visok ~in, se otka`al od zemniot `ivot, koj smetal deka ne vredi ponatamu da go `ivee. Carot naredil sv. Georgij da bide frlen vo zatvor. Naredil na gradite da mu se stavi te`ok kamen, a nozete vo klada. Go vrzale za trkalo pod koe imalo daski so golemi klinci, so cel koga }e go vrtat trkaloto, klincite da navleguvaat vo negovoto telo i celoto da se pretvori vo par~iwa meso i rani. Go zakopale vo zemja i go ostavile tri dena so teloto vo zemja, a glavata nad zemja. Mu dale i smrten otrov, no i toj ne dejstvuval. Site ma~ewa gi izdr`al, od qubov kon Hrista. Bog mu gi izlekuval ranite i go hrabrel. Mu obule usviteni, vo ogan, `elezni ~izmi, a vo niv klinci. Bidej}i go tepale, bil prinuden da ~ekori brzo, mnogu brzo. Klincite navleguvaat vo negovite noze, prodiraat vo mesoto, krvta blika i po~nuva da gi polni ~izmite. Negovite noze se obvitkani vo sopstvenata krv. Sv. Georgij prodol`uva da ~ekori, ja sovladuva neizmernata bolka, ne se otka`uva od Gospod Isus Hrsitos i golemiot ma~enik stanuva Pobedonosec. Sv. Georgij voskresnal mrtovec i toga{ mnogu lu|e poveruvale vo Hrista. Me|u niv bila i `enata na carot koja se vikala Aleksandra, glavniot ma|epsnik Atanasij, zemjodelecot Glikerie, Valeri, Donat i Terina. Tie so silna vera i qubov kon Boga ja primile Hristovata vera. Carot donel odluka sv. vm~. Georgij i negovata `ena (carskata `ena) Aleksandra da bidat pose~eni so me~. Bla`enata Alekandra go ispu{tila svojot duh, pred da bide pose~ena na gubili{teto. Sv. Georgij bil pose~en 303 godina. Bezbrojni i neobi~ni se negovite ~uda. Im pomaga na site koi go po~ituvaat, slavat i povikuvaat negovoto sveto ime. Niz site vekovi i vo vekot vo koj `iveeme se slu~uvaat ~uda na negoviot grob, koj se nao|a vo Lida Palestinska, vo crkvata posvetena na negovoto ime. So svojot `ivot im ostava poraka na site generacii, od site i za site vremiwa, da ne se pla{at od ovozemnite maki, ako treba da se umre, Hritos da ne se predade i od Boga nikoj da ne se otka`e. So blagodarnost kon Presveta Bogoridica, za nejzinite ~uda i pomo{ na lu|eto niz vekovite, se proslavuva praznikot ISTO^EN PETOK - BALAKLIJA. Slava mu i veli~ie na golemiot sveti apostol i evangelist Marko, na kogo Svetata crkva mu oddava po~it na den 8 maj /25 april.